Opis in biologija

Odrasla bolšica je velika od 2,5 do 2,75 milimetrov. V fazi mirovanja ima strehasto zložena krila, pri čemer je prednji par kril večji od zadnjega. Tipalke merijo polovico dolžine telesa. Barva telesa je sprva bledo zelena, ko pa žuželka spolno dozori je najprej temno zelena in pozneje siva do črna. Na glavi in​​ prsnem košu so izrazite bele do rumene črte, hrbtni belkasti pasovi pa se nahajajo na prvem in končnem segmentu abdomna. Lisa na zadnjem abdominalnem segmentu je v obliki narobe obrnjene črke V.

Te žuželke so dobri letalci, premikajo pa se tudi s skakanjem. V fazi imaga žuželka preživi med 20 do 60 dni, pri čemer samice živijo do trikrat dlje od samcev. Samica v celotni življenjski dobi odloži med 300 in 500 jajčec. Jajčeca bolšica Bactericera cockerelli odlaga posamezno, predvsem na robovih listov na spodnji strani. Jajčeca so sprva svetlo rumena in sčasoma postanejo temno rumena ali oranžna. Velika so od 0,32 do 0,34 milimetrov.

Ličinke (nimfe) se iz jajčec izležejo po 3 do 7 dneh. Ličinke in odrasli osebki izločajo obilo medene rose. Nimfe so eliptične oblike, če jih gledamo od zgoraj, vendar so v profilu zelo sploščene in so podobne luskam. V razvoju poznamo pet nimfalnih stopenj. Širina telesa nimf se giblje od 0,23 do 1,6 milimetrov. Sprva so nimfe oranžne, pozneje postanejo rumenkasto zelene in nato zelene, ko dozorijo. Sestavljene oči so rdečkaste in precej izstopajoče. Ob stranskih robovih telesa je kratek rob voščenih filamentov. Celoten čas razvoja nimfe je odvisen od temperature in gostiteljske rastline, poročajo pa, da ima razpon od 12 do 24 dni.

Pred kratkim je bilo ugotovljeno, da je bolšica vektor bakterije Candidatus Liberibacter.

Znaki napada

Bolšico Bactericera cockerelli povezujejo s pojavom bolezni rumenenja listov (angleško psyllid yellows) pri krompirju in paradižniku. Številni raziskovalci menijo, da je bolezen povezana s hranjenjem nimf, ki izločajo toksin, ki povzroči rumenenje rastlin.

Značilni simptomi pojava bolšice Bactericera cockerelli pri krompirju in paradižniku vključujejo upočasnjeno rast, kloroze, zvitost listov, pojav medene rose, motnje nastajanja plodov in proizvodnjo številnih, majhnih plodov slabše kakovosti. Podzemni simptomi na krompirju vključujejo nastajanje prevelikega števila drobnih deformiranih gomoljev krompirja, proizvodnjo verižnih gomoljev in zgodnjo prekinitev mirovanja gomoljev.

Dodatni simptomi na krompirjevih gomoljih so porjavenje žilnega tkiva, ki je sočasno z nekrotiziranimi madeži notranjih tkiv. Pri cvrtju postanejo ti simptomi bolj izraziti in krompirček, predelan iz prizadetih gomoljev, kaže zelo temne lise, črte ali proge, zaradi česar je komercialno nesprejemljiv.

Gostiteljske rastline

Bolšica Bactericera cockerelli je polifagni škodljivec, ki ga najdemo predvsem na rastlinah iz družine razhudnikovk (Solanaceae). Od gospodarsko pomembnih vrst rastlin velja omeniti krompir (Solanum tuberosum), paradižnik (Solanum lycopersicon), papriko (Capsicum annuum), jajčevec (Solanum melongena) in tobak (Nicotiana tabacum).

Druge gostiteljske vrste bolšice Bactericera cockerelli so: njivski slak (Convolvulus arvensis), navadni kristavec (Datura stramonium), sladki krompir (Ipomoea batatas), navadna kustovnica (Lycium barbarum), meta (Mentha) in nikandra (Nicandra physalodes).

Širjenje škodljivca in poti prenosa

Glede na to, da je vrsta zelo dober letalec, bi to lahko pomenilo njeno širjenje tudi iz mesta vnosa na okoliške regije. Ostale možne poti vnosa so s pošiljkami napadenega materiala ali kot slepi potniki na mednarodnih letih.

Geografska razširjenost

Bolšica Bactericera cockerelli izvira iz Severne Amerike. Zastopanost vrste je bila potrjena v Združenih državah Amerike in Kanadi. Našli so jo tudi v Srednji Ameriki (Mehika, El Salvador, Gvatemala, Honduras, Nikaragva) in Južni Ameriki (Kolumbija, Ekvador, Peru). V letu 2017 je bila vrsta potrjena tudi v Oceaniji (Avstralija, Nova Zelandija).

V Sloveniji škodljivec še ni bil ugotovljen.

Ukrepi v Evropski uniji

Predpisi Evropske unije (EU) določajo nujne ukrepe za preprečevanje vnosa in širjenja B. cockerelli v državah članicah EU.

Prepovedan je vnos navedenega škodljivega organizma na ozemlje EU, njegovi premiki ter posedovanje, razmnoževanje ali izpust.