Skoči do osrednje vsebine

Virus rjave grbančavosti plodov paradižnika (eng. Tomato brown rugose fruit virus)

Virus rjave grbančavosti plodov paradižnika (eng. Tomato brown rugose fruit virus) je nov nevaren virus, ki ogroža pridelavo paradižnika in paprike. Plodovi na okuženih rastlinah imajo rumene ali rjave lise, so drobnejši, ob močni okužbi tudi zgrbančeni in niso primerni za trženje. Virus se prenaša z okuženim semenom ali sadikami, orodjem, obleko in obutvijo, širijo pa ga lahko tudi žuželke. Na območju Slovenije prisotnost te bolezni še ni bila potrjena. Da bi preprečili vnose in širjenje bolezni, so na ravni Evropske unije sprejeti nujni ukrepi, ki določajo zahteve za uvoz in trženje semena in rastlin za saditev v Evropski Uniji.

Opis in biologija

Virus rjave grbančavosti plodov paradižnika spada v rod Tobamovirus. Prenaša se z okuženim semenom ali sadikami, znotraj nasada pa se okužbe lahko hitro širijo na mehanski način pri opravilih (z rokami, orodjem, obleko, obutvijo). Okužbo širijo tudi žuželke pri opraševanju. Virus lahko dalj časa preživi na ostankih okuženih rastlin, v zemlji, na orodju, obleki ali na ogrodju okuženih rastlinjakov. 

Bolezenska znamenja

Na okuženih rastlinah se pojavijo kloroza, mozaik in pegavost listov. Plodovi neenakomerno zorijo, so deformirani, drobnejši, na njih se pojavijo rjave ali rumene pege ter raskavost. Na cvetovih, pecljih in steblu pa se lahko pojavijo nekroze.

Gostiteljske rastline

Glavni gostiteljski rastlini virusa sta paradižnik (Solanum lycopersicum) in paprika (Capsicum annuum). 

Možni alternativni gostitelji virusa so tobak (Nicotiana spp.), petunija (Petunia hybrid), pasje zelišče (Solanum nigrum), navadni kristavec (Datura stramonium), pozidna metlika (Chenopodiastrum murale) in kvinoja (Chenopodium quinoa).

Bolj podroben seznam gostiteljskih rastlin je na spletnih straneh Evropske in Mediteranske organizacije za varstvo rastlin.

  • Podatkovni list

    Dokumentacije | Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin

Geografska razširjenost

Virus rjave grbančavosti plodov paradižnika je bil prvič identificiran na paradižnikih v Jordaniji leta 2015, prva bolezenska znamenja okužbe pa so opazili že leta 2014 v Izraelu. V Evropi je bil prvič odkrit leta 2018 in sicer v Nemčiji in Italiji. V letu 2019 in 2020 so o novih izbruhih in prestrežbah na uvoznih pošiljkah poročali iz številnih držav EU; v Nemčiji, Italiji, Grčiji, Španiji, Belgiji, Češki, Nizozemski, Poljski, Cipru in v Franciji. Pri vnosu v EU so bile prestrežene pošiljke semena iz Kitajske, Izraela, Peruja in Gvatemale.

Podrobne informacije o razširjenosti so na spletni strani Evropske in Mediteranske organizacije za varstvo rastlin.

Ukrepi v EU

V EU so bili najprej predpisani nujni ukrepi za ToBRFV z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2019/1615 z dne 26. septembra 2019, ki pa so bili preklicani z novo Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/1191 z dne 11. avgusta 2020 o vzpostavitvi nujnih ukrepov za preprečevanje vnosa virusa paradižnika ToBRFV v Unijo in njegovega širjenja znotraj Unije. Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/1191 je bila že spremenjena januarja 2021.

Izvedbena uredba Komisije (EU) 2020/1191 določa posebne zahteve za vnos in trženje le rastlin za saditev (sadike, podlage, cepiči, seme) paradižnika ter paprike. Uradni ukrepi niso uvedeni za rastline, namenjene za pridelavo plodov.

Zaradi pomena pridelave paprike in paradižnika je za vse države članice EU predpisano izvajanje programa preiskave za ugotavljanje morebitne navzočnosti virusa z namenom čim prejšnjega odkritja in ukrepanja v primeru najdbe. V Sloveniji smo z izvajanjem programa preiskave začeli v letu 2019.

Izkoreninjenje te bolezni je zelo zahtevno, zato je v primeru izbruha virusa potrebno izvajati ukrepe izkoreninjenja, uničenje okuženih rastlin ter stroge higienske ukrepe: čiščenje in razkuževanje opreme, orodja in rastlinjakov.

Preventivni ukrepi za preprečevanje vnosa in širjenja okužbe so uporaba neokuženega semena in sadik, razkuževanje orodja in opreme, delovna oblačila za enkratno uporabo, kopel za razkuževanje obutve ob vstopu na enoto pridelave ter odstranjevanje plevelov iz njene okolice. 

Pridelovalce paradižnika in paprike opozarjamo, da pozorno spremljajo stanje v svojih nasadih, v primeru sumljivih simptomov pa naj se takoj obrnejo na strokovne inštitucije, ki so navedene v poglavju Prijava suma ali pojava.

Ukrepi v Sloveniji

  • Dopis pridelovalcem - TOBRFv

    Več o uradnih ukrepih pri pridelavi sadik in semena ter pogojih za uvoz v EU najdete v priloženem dokumentu.
    Mnenja, pojasnila in odgovori | Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin

Higienski ukrepi

POZOR! Pri delu z rastlinami paradižnika in paprike je pomembno dosledno upoštevanje higienskih ukrepov glede na poti prenosa (rastline, stroji, orodje, embalaža, roke, obleka žuželke).

Priporočeni higienski ukrepi (razen za pridelavo sadik paradižnika in paprike kjer so predpisani higienski ukrepi – več v poglavju Fitosanitarni ukrepi):

  • Pred vstopom v rastlinjake s pridelavo rastlin paradižnikov in paprike naj se zagotovi zamenjavo obleke, obutve in rokavic ter uporabo drugega orodja in ostale opreme kot na ostalem posestvu. Še posebno je to pomembno pri prihodu iz drugih območij, izven posestva. Lahko se uporabi obleko, rokavice in zaščito za obuvalo za enkratno uporabo ali izvaja dosledno razkuževanje rok, obuvala in pranje obleke. Posebna obleka in obuvala naj bodo namenjena le delu v rastlinjaku. Orodje (škarje, noži itd) naj se večkrat razkuži z razkužilom z virocidnim delovanjem v skladu z navodili proizvajalca razkužil (na primer Virocid, Virkon S, ….). Za razkuževanje rok so razkužila blažja, vedno z virocidnim delovanjem. Ta naj bodo nameščena ob vhodu v rastlinjake. Pred vstopom v rastlinjak je priporočljivo namestiti preprogo z razkužilom.
  • Pridelava sadik naj bo fizično ločena od pridelave plodov ali skladišča plodov in med njimi ni prehoda ali se pri prehodu izvaja higienske ukrepe. Če je mogoče naj bodo ločeni tudi zaposleni, ki delajo v pridelavi in skladišču. V bližini pridelave sadik ali plodov naj ne bo skladišča plodov iz drugih virov.
  • Nezaposlenim naj ne bo dovoljen vstop v objekte pridelave sadik in plodov paradižnika in paprike.
  • Pregledi posevkov in obdelava naj se začnejo najprej na sadikah, vzgojenih iz semena na posestvu, sledijo zadnje prispele rastline in šele potem starejše prispele rastline. Mlade rastline do razvoja 7 listov ne kažejo znamenj okužbe. Tudi nekatere sorte paradižnika ne izrazijo simptomov okužbe.
  • Ker se virus prenaša tudi z embalažo in paletami naj se v rastlinjakih z rastlinami paprike in paradižnika uporablja le nova embalaža in palete. Povratna embalaža (plastični kontejnerji, zabojčki) so lahko pot vnosa virusa, zaradi morebitnega kontakta z okuženimi plodovi ali rastlinami.
  • Na okna in vrata je priporočljivo namestiti mreže, saj virus lahko prenašajo čebele in čmrlji pri opraševanju ali ptice.
  • Odstranjevanje plevelov iz rastlinjaka in okolice, saj so nekateri pleveli lahko gostitelji virusa in ne izrazijo simptomov okužbe (do sedaj dokazano Chenopodium murale – pozidna metlika in Solanum nigrum – pasje zelišče).
  • Na posestvo naj se ne vnaša plodov paradižnika in paprike za hrano od drugod.
  • ToBRFV preživi v kompostu, zato se kompost, na katerega se odlagajo ostanki rastlin ali plodov paradižnika in paprika, ne sme uporabljati pri pridelavi.