Opis in biologija

Virus rjave grbančavosti plodov paradižnika spada v rod Tobamovirus. Prenaša se z okuženim semenom ali sadikami, znotraj nasada pa se okužbe lahko hitro širijo na mehanski način pri opravilih (z rokami, orodjem, obleko, obutvijo). Okužbo širijo tudi žuželke pri opraševanju. Virus lahko dalj časa preživi na ostankih okuženih rastlin, v zemlji, na orodju, obleki ali na ogrodju okuženih rastlinjakov. 

Bolezenska znamenja

Na okuženih rastlinah se pojavijo kloroza, mozaik in pegavost listov. Plodovi neenakomerno zorijo, so deformirani, drobnejši, na njih se pojavijo rjave ali rumene pege ter raskavost. Na cvetovih, pecljih in steblu pa se lahko pojavijo nekroze.

Gostiteljske rastline

Glavni gostiteljski rastlini virusa sta paradižnik (Solanum lycopersicum) in paprika (Capsicum annuum). 

Možni alternativni gostitelji virusa so tobak (Nicotiana spp.), petunija (Petunia hybrid), pasje zelišče (Solanum nigrum), navadni kristavec (Datura stramonium), pozidna metlika (Chenopodiastrum murale) in kvinoja (Chenopodium quinoa).

Geografska razširjenost

Virus rjave grbančavosti plodov paradižnika je bil prvič identificiran na paradižnikih v Jordaniji leta 2015, prva bolezenska znamenja okužbe pa so opazili že leta 2014 v Izraelu. V Evropi je bil prvič odkrit leta 2018 in sicer v Nemčiji in Italiji. V naslednjih letih so o novih izbruhih in prestrežbah na uvoznih pošiljkah poročali iz številnih držav članic Evropske unije; v Nemčiji, Italiji, Grčiji, Španiji, Belgiji, Češki, Nizozemski, Poljski, Cipru, Franciji, Avstriji, Malti, Estoniji, Bolgariji, Slovaški in Madžarski. Pri vnosu v Evropske unije so bile prestrežene pošiljke semena iz Kitajske, Izraela, Peruja in Gvatemale.

Osnovne informacije o virusu rjave grbančavosti plodov paradižnika.

Ukrepi v Evropski uniji

Predpisi Evropske unije določajo nujne ukrepe za preprečevanje vnosa in širjenja virusa rjave grbančavosti plodov paradižnika v državah članicah Evropske Unije.

Prepovedan je vnos navedenega škodljivega virusa na ozemlje Unije, njegovi premiki ter posedovanje, razmnoževanje ali izpust. Veljajo posebne zahteve za vnos in trženje rastlin za saditev (sadike, podlage, cepiči, seme) paradižnika ter paprike.

Zaradi pomena pridelave paprike in paradižnika je za vse države članice Evropske unije predpisano izvajanje programa preiskave za ugotavljanje morebitne navzočnosti virusa z namenom čim prejšnjega odkritja in ukrepanja v primeru najdbe. V Sloveniji smo z izvajanjem programa preiskave začeli v letu 2019.

Izkoreninjenje te bolezni je zelo zahtevno, zato je v primeru izbruha virusa potrebno izvajati ukrepe izkoreninjenja, uničenje okuženih rastlin ter stroge higienske ukrepe: čiščenje in razkuževanje opreme, orodja in rastlinjakov.

Preventivni ukrepi za preprečevanje vnosa in širjenja okužbe so uporaba neokuženega semena in sadik, razkuževanje orodja in opreme, delovna oblačila za enkratno uporabo, kopel za razkuževanje obutve ob vstopu na enoto pridelave ter odstranjevanje plevelov iz njene okolice. 

Pridelovalce paradižnika in paprike opozarjamo, da pozorno spremljajo stanje v svojih nasadih, v primeru sumljivih simptomov pa naj se takoj obrnejo na strokovne inštitucije.

Higienski ukrepi

Pri delu z rastlinami paradižnika in paprike je pomembno dosledno upoštevanje higienskih ukrepov glede na poti prenosa (rastline, stroji, orodje, embalaža, roke, obleka žuželke).

Priporočeni higienski ukrepi (razen za pridelavo sadik paradižnika in paprike kjer so predpisani higienski ukrepi):

• Pred vstopom v rastlinjake s pridelavo rastlin paradižnikov in paprike naj se zagotovi zamenjavo obleke, obutve in rokavic ter uporabo drugega orodja in ostale opreme kot na ostalem posestvu. Še posebno je to pomembno pri prihodu iz drugih območij, izven posestva. Lahko se uporabi obleko, rokavice in zaščito za obuvalo za enkratno uporabo ali izvaja dosledno razkuževanje rok, obuvala in pranje obleke. Posebna obleka in obuvala naj bodo namenjena le delu v rastlinjaku. Orodje (škarje, noži itd) naj se večkrat razkuži z razkužilom z virocidnim delovanjem v skladu z navodili proizvajalca razkužil (na primer Virocid, Virkon S). Za razkuževanje rok so razkužila blažja, vedno z virocidnim delovanjem. Ta naj bodo nameščena ob vhodu v rastlinjake. Pred vstopom v rastlinjak je priporočljivo namestiti preprogo z razkužilom.
• Pridelava sadik naj bo fizično ločena od pridelave plodov ali skladišča plodov in med njimi ni prehoda ali se pri prehodu izvaja higienske ukrepe. Če je mogoče naj bodo ločeni tudi zaposleni, ki delajo v pridelavi in skladišču. V bližini pridelave sadik ali plodov naj ne bo skladišča plodov iz drugih virov.
• Nezaposlenim naj ne bo dovoljen vstop v objekte pridelave sadik in plodov paradižnika in paprike.
• Pregledi posevkov in obdelava naj se začnejo najprej na sadikah, vzgojenih iz semena na posestvu, sledijo zadnje prispele rastline in šele potem starejše prispele rastline. Mlade rastline do razvoja 7 listov ne kažejo znamenj okužbe. Tudi nekatere sorte paradižnika ne izrazijo simptomov okužbe.
• Ker se virus prenaša tudi z embalažo in paletami naj se v rastlinjakih z rastlinami paprike in paradižnika uporablja le nova embalaža in palete. Povratna embalaža (plastični kontejnerji, zabojčki) so lahko pot vnosa virusa, zaradi morebitnega kontakta z okuženimi plodovi ali rastlinami.
• Na okna in vrata je priporočljivo namestiti mreže, saj virus lahko prenašajo čebele in čmrlji pri opraševanju ali ptice.
• Odstranjevanje plevelov iz rastlinjaka in okolice, saj so nekateri pleveli lahko gostitelji virusa in ne izrazijo simptomov okužbe (do sedaj dokazano Chenopodium murale – pozidna metlika in Solanum nigrum – pasje zelišče).
• Na posestvo naj se ne vnaša plodov paradižnika in paprike za hrano od drugod.
• Virus preživi v kompostu, zato se kompost, na katerega se odlagajo ostanki rastlin ali plodov paradižnika in paprika, ne sme uporabljati pri pridelavi.

Dodatne informacije za razkuževanje:

Razkuževanje embalaže se izvede s:

• 5 minutnim namakanjem v vroči vodi na 90°C ali
• 5 minutnim namakanjem v vodi pri 70°C in nato pobrisati  ali poškropiti z razkužilom Virkon S v 1% koncentraciji  ali
• 1 urnim namakanjem v razkužilu Virkon S v 1% koncentraciji ali
• 1 urnim namakanjem v natrijevem hipokloritu (varikina) v koncentraciji 400 ppm  oziroma po navodilih proizvajalca ali
• 1 urnim namakanjem v razkužilu HuwaSan v 12,5% koncentraciji ali
• 1 urnim namakanjem v Virocidu v koncentraciji od 0,5 do 2%.

Razkuževanje delovnih površin se izvede v odvisnosti od podlage:

• Beton z natrijevim hipokloritom v  koncentraciji 400 ppm oziroma po navodilih proizvajalca ali
• Polietilen: MennoFlorades v koncentraciji 0,36% ali Virkon S v 1% koncentraciji ali Huwa San 12,5% ali Virocid v koncentraciji od 0,5 do 2%.

Razkužilo moramo po nanosu na površino/podlago pustiti učinkovati 1 uro predenj pride v stik z vodo. 

Razkuževanje mehanizacije, koles prevoznih sredstev, orodja, obuvala, obleke, rok in druge opreme se izvede z ustreznimi razkužili ali zaščito:

• Orodja, mehanizacije:  aluminij (Menno Florades 0,36%, natrijev hipoklorit 400 ppm oziroma v skladu z navodili proizvajalca, Virkon S 1%, Huwa  San 12,5%, Virocid 0,5 do 2%), nerjaveče jeklo (Menno Florades 0,36%,  Virkon S 1%, Huwa San 12,5%, 0,5 do 2%); razkužila moramo na orodju oziroma mehanizaciji pustiti, da delujejo 1 uro, preden pridejo v stik z vodo.
• Obuvala, kolesa prevoznih sredstev (Virkon S 1%, Huwa San 12,5%, Virocid 0,5 do 2%; razkužila moramo pustiti, da delujejo 1 uro, preden pridejo v stik z vodo) ali uporaba prekrival za obuvala za enkratno uporabo.
• Obleke se opere na 90°C ali se uporablja obleke za enkratno uporabo.
• Druga oprema (na primer: delovne površine – pulti, cevi in posode za zalivanje, ki lahko pridejo v stik z rastlinami): Virkon S 1% ali HuwaSan 12,5% ali Virocid 0,5 do 2%;razkužila morajo na opremi delovati 1 uro, preden pridejo v stik z vodo.

Opozorilo: Pri pripravi in uporabi razkužil se upošteva navodila proizvajalca za varnost. Razkuževanje se mora izvajati v skladu z navodili proizvajalca materiala in razkužil.