Skoči do osrednje vsebine

Kaj je biotično varstvo rastlin?

Biotično varstvo rastlin je način varstva rastlin, pri katerem za zatiranje škodljivih organizmov rastlin uporabljamo žive organizme.
To so lahko plenilci ali predatorji, ki svoje žrtve požro (ličinke in odrasli osebki polonic, ličinke tenčičarice idr.) ali izsesajo (plenilske stenice, pršice, resarji idr.). Najezdniki ali parazitoidi v, na ali v bližino škodljivcev odložijo svoja jajčeca, iz njih razvite ličinke pa se nato hranijo s škodljivci. Večino predstavnikov obeh navedenih skupin naravnih sovražnikov, ki jim pravimo tudi biotični agensi, lahko vidimo s prostim očesom.
Zelena gosenica s črnimi lisami in bubami

Bube kapusovega goseničarja ob gosenici kapusovega belina | Avtor: Biotehniška fakulteta

Slednje pa ne velja za druge skupine naravnih sovražnikov, to so entomopatogene ogorčice, glive, bakterije, praživali in virusi, ki okužijo škodljivce in povzročijo njihovo smrt. Pri tem so posebno zanimive entomopatogene ogorčice, talne glistice, ki živijo v simbiontsko-mutualističnem odnosu z bakterijami. Ogorčice vstopijo v žuželko skozi telesne odprtine (ustni aparat, analna odprtina, mehkejši deli telesa) in sprostijo bakterije, ki pokončajo škodljivca.

Uporaba naravnih sovražnikov pri zatiranju škodljivih organizmov je v Sloveniji regulirana s Pravilnikom o biotičnem varstvu rastlin (Ur. l. RS 45/06) in med pomembnejše sestavne dele tega dokumenta štejemo Seznam domorodnih vrst organizmov za biotično varstvo rastlin, v katerem je trenutno navedenih 29 vrst biotičnih agensov, in sicer 19 vrst plenilcev, 6 vrst parazitoidov in 4 vrste entomopatogenih ogorčic.

Gre za organizme, ki so pri nas razširjeni v naravnem okolju, bodisi zaradi njihove domorodnosti bodisi zaradi dejstva, da so bili v Evropo iz drugih celin hote ali nehote vneseni v preteklosti. V Evropi so se ti organizmi izkazali za učinkovite naravne sovražnike škodljivcev, obenem pa ne izkazujejo neželenih učinkov na domorodne naravne sovražnike.

Mesto na Seznamu domorodnih vrst organizmov za biotično varstvo rastlin, to je organizmov, ki jih v Sloveniji lahko uporabljamo v rastlinski pridelavi, pridobijo vrste, katerih zastopanost na območju Slovenije so potrdili strokovnjaki s področja.  Mesta na omenjenem seznamu ne more pridobiti vsaka v Sloveniji najdena koristna vrsta, ampak le koristne vrste iz t.i. Pozitivnega seznama Evropske organizacije za varstvo rastlin (EPPO), ki trenutno vsebuje nekaj čez 100 vrst. Gre za naravne sovražnike, ki so v državah EPPO (danes je vanjo vključenih 52 držav; poleg držav EU, še države nekdanje Sovjetske zveze in nekatere severnoafriške države) tržno dostopni ali so bili v preteklosti na to območje vneseni in so se izkazali kot ustrezni za omejevanje rastlinskih škodljivcev.

Predloge za uvrstitev na Pozitivni seznam EPPO obravnavajo člani EPPO Panela za biotično varstvo rastlin, med katerimi je tudi predstavnik iz Slovenije. Vrste iz Pozitivnega seznama EPPO, ki še niso bile najdene na območju Slovenije, se nahajajo na Seznamu  tujerodnih vrst organizmov za biotično varstvo rastlin, ki je prav tako sestavni del Pravilnika o biotičnem varstvu rastlin.

Na podlagi potrdila diagnostičnega laboratorija o najdbi za Slovenijo nove koristne vrste in vloge za spremembo statusa tujerodnega organizma, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, po preučitvi dokumentacije uvrsti organizem na Seznam domorodnih vrst organizmov za biotično varstvo rastlin. Z uvrstitvijo na omenjeni seznam, koristni organizem lahko začnemo uporabljati pri biotičnem zatiranju rastlinskih škodljivcev.

Število vrst biotičnih agensov, ki jih lahko v Sloveniji uporabljamo v vsakdanji kmetijski praksi, je torej neposredno odvisna od aktivnosti domačih (in tujih) strokovnjakov pri ugotavljanju zastopanosti koristnih vrst. Pripravki na podlagi entomopatogenih gliv, bakterij in virusov so regulirani na enak način kot fitofarmacevtska sredstva in jih regulira Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih.

prof. dr. Stanislav Trdan

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta

Ženska v beli majici si ogleduje liste kumar

Načrtno iskanje domorodnih naravnih sovražnikov | Avtor: Biotehniška fakulteta