Skoči do osrednje vsebine

Borova ogorčica je karantenski škodljivec, ki povzroča poškodbe na borih, v manjši meri pa tudi na drugih iglavcih. V Evropi spadajo med ogrožene vrste predvsem rdeči bor, črni bor in obmorski bor. Očitno znamenje bolezni na gostiteljskih rastlinah je rumenenje iglic in njihov propad. Širjenje je vezano na prenos s hrošči iz rodu Monochamus in se lahko v eni rastni sezoni nenadzorovano razširi na večja in včasih tudi težko dostopna območja sestojev iglavcev.

| Foto: Gregor Urek

Opis in biologija

Širjenje borove ogorčice na večje razdalje omogoča človek z mednarodnim trgovanjem z lesom in lesenimi proizvodi. Lokalno pa se v največji meri ogorčice širijo s pomočjo kozličkov rodu žagovinarjev (Monochamus). Prenos ogorčic z napadenih na zdrava drevesa poteka med razvojem hroščev, kjer tretje-stopenjske ličinke ogorčic vstopajo v dihalne organe (traheje) zabubljenih hroščev. Mladi hroščki po izletu spomladi prenesejo ličinke ogorčic v času  intenzivnega zrelostnega prehranjevanja, ki poteka na vejicah v obrši gostiteljskih rastlin, na druga, včasih zdrava drevesa. Ogorčice nato vstopijo v rastlinsko tkivo dreves skozi poškodbe, ki jih med prehranjevanjem povzročijo hrošči. Ko ličinke ogorčic vstopijo v rastlinsko tkivo se širijo po prevodnih ceveh gostiteljskih dreves in se razvijejo v odrasle ogorčice, ki se pričnejo razmnoževati. Ogorčice se v tej fazi hranijo s celicami epitela smolnih kanalov, kjer živijo in se razmnožujejo v začetni fazi napada. Poleg propada celic, na katerih se ogorčice neposredno prehranjujejo, napadena rastlina reagira s hipersenzitivno reakcijo sinteze sekundarnih metabolitov v sosednjih celicah, ki povzroči propad celic in kasneje prevodnih tkiv. Transpiracija napadenega drevesa se zmanjša 20 do 30 dni po vdoru borove ogorčice, 30-40 dni po začetnem napadu pa drevo lahko popolnoma propade.

Znaki napada

Za venenje borovcev je značilen zelo hiter propad obolelih dreves. Napadeni borovci, ki se nam zdijo zdravi še v začetku poletja, proti koncu poletja propadejo, odmrejo: krošnja oziroma iglice postanejo rdeče rjave. Očitno znamenje bolezni na gostiteljskih rastlinah je rumenenje iglic in njihov propad. Vendar je potrditev nujna na podlagi laboratorijske analize vzorca iz obolele rastline. Pri lesu je navzočnost pomodrelih ali posivelih mest lahko posledica navzočnosti gliv ali kozličkov iz družine Cerambycidae, ki se lahko naselijo kot posledica okužb.

Gostiteljske rastline

Gospodarsko škodo lahko povzroči predvsem na borih (rod Pinus), v manjši meri pa tudi na drugih iglavcih. Med gostiteljske rastline borove ogorčice prištevamo večino vrst rodu Pinus, za razvoj bolezni, ki jo povzroča pa so najbolj občutljive: P. bungeana, P. densiflora, P. luchuensis, P. massonianaP. nigra, P. pinaster, P. sylvestris in P. thunbergii.

Kot gostitelji lahko nastopajo tudi drugi iglavci (Larix, Abies, Picea), vendar so poročila o škodah, povzročenih na njih skromna. V ZDA obstaja nekaj skromnih zapisov o propadu vrst rodov Picea in Pseudotsuga zaradi borove ogorčice.

Geografska razširjenost

Borova ogorčica izvira iz Severne Amerike, kjer je sedaj razširjena v ZDA in Kanadi. Iz Severne Amerike je bila prenesena na Japonsko, od tam pa na Kitajsko. Navzoča je tudi v Koreji, na Tajvanu in v Mehiki.

Leta 1999 je bila vrsta B. xylophilus ugotovljena na Portugalskem na vrsti P. pinaster. Od takrat dalje so na Portugalskem poskušali vrsto izkoreniniti, vendar so bili do sedaj vsi poskusi neuspešni.

Okužena območja v Evropski uniji so:

  • Portugalska: celotno ozemlje Portugalske (PT), vključno z Madeiro , razen drugih otokov v otočju Madeira (Porto, Santo, Desertas, Selvagens);
  • Španija: As Neves, provinca Pontevedra, pokrajina Galicija v Španiji (N 42° 08' 08.7''; W 8° 26' 38.3''; UTM koordinate HUSO 29 X 545951, Y 4664998) in 20 km varovalni pas in občina Lagunilla, provinca Salamanca, Castilla y León (Spain) (N 40º 18’ 17.20’’; W 5º 59’ 19.97’’; UTM coordinates X: 245989; Y: 4465873)

V Sloveniji borova ogorčica še ni bila potrjena.

Širjenje in poti prenosa

Širjenje borove ogorčice na večje razdalje omogoča človek z mednarodnim trgovanjem:

  • s sadikami gostiteljskih rastlin,
  • z lesom in lesenimi proizvodi, vključno z lesenim pakirnim materialom,
  • z lubjem.

Lokalno pa se v največji meri ogorčice širijo s pomočjo kozličkov rodu žagovinarjev (Monochamus). Prenos ogorčic z napadenih na zdrava drevesa poteka med razvojem hroščev, kjer tretje-stopenjske ličinke ogorčic vstopajo v dihalne organe (traheje) zabubljenih hroščev. Mladi hroščki po izletu spomladi prenesejo ličinke ogorčic v času  intenzivnega zrelostnega prehranjevanja, ki poteka na vejicah v krošnji gostiteljskih rastlin, na druga, včasih zdrava drevesa.

Fitosanitarni ukrepi

Ukrepi ob uvozu za preprečevanje vnosa borove ogorčice iz tretjih držav so predpisani z Direktivo Sveta 2000/29/EC. Pošiljke gostiteljskih rastlin, lesa, lubja in lesenega pakirnega materiala morajo izpolnjevati posebne fitosanitarne zahteve, ki so določene v Prilogi IV.A.I  te direktive.

Zaradi številnih prestrežb nevarnih škodljivih organizmov (vključno z borovo ogorčico) na lesenem pakirnem materialu iz Kitajske je bil v začetku leta 2013 sprejet Izvedbeni sklep Komisije št. 2013/92/EU, spremenjen v letu 2015 z Izvedbenim sklepom 2015/474/EU in v letu 2017 z Izvedbenim sklepom Komisije 2017/728, v katerem je določeno, da morajo države članice EU ob uvozu izvajati zdravstvene preglede lesenega pakirnega materiala, ki spremlja določene pošiljke z izvorom iz Kitajske.

Ukrepi za preprečevanje širjenja borove ogorčice v Evropski uniji so predpisani z Izvedbenim sklepom Komisije 2012/535/EU o nujnih ukrepih za preprečevanje širjenja v Uniji borove ogorčice Bursaphelenchus xylophilus (Steiner et Buhrer) Nickle et al. (UL L 266, 2. oktober 2012), ki je bil dne 13.2.2015 spremenjen z Izvedbenim sklepom Komisije 2015/226, dne 10.3.2017 z Izvedbenim sklepom komisije 2017/427 ter dne 23.4.2018 z Izvedbenim sklepom Komisije 2018/618.

Izvedbeni sklep določa  posebne pogoje za premeščanje iz razmejenih območij (napadeno območje in varovalni pas) za borovo ogorčico v EU za določene vrste rastlin, lesa in lesnih proizvodov, lubja in lesenega pakirnega materiala, in sicer: 

  • Rastline (razen plodov in semen) iz rodov: Abies  Mill.,  Cedrus  Trew,  Larix  Mill.,  Picea  A. Dietr.,  Pinus  L., Pseudotsuga  Carr. in  Tsuga  Carr., mora pri premeščanju iz razmejenih območij spremljati rastlinski potni list, ki dokazuje izpolnjevanje predpisanih fitosanitarnih zahtev.
  • Les iglavcev (razen žaganega lesa in hlodov Taxus L. in Thuja L) ter lubje  iglavcev se lahko premeščajo iz razmejenih območij pod pogojem, da so ustrezno toplotno obdelani ali zaplinjeni ter opremljeni z rastlinskim potnim listom.
  • Čebelji panji in hišice za ptičja gnezda iz lesa iglavcev se lahko premeščajo iz razmejenih območij, če so označeni z žigom v skladu z mednarodnim standardom ISPM-15 ali jih spremlja rastlinski potni list.
  • Lesen pakirni material, narejen iz lesa iglavcev, mora biti pri premeščanju iz razmejenih območij obdelan in označen v skladu z mednarodnim standardom ISPM 15. Torej pri trgovanju z razmejenimi območji morajo vse države članice EU zagotoviti uporabo palet in drugega lesenega pakirnega materiala, označenega v skladu z ISPM 15, ali pa morajo razmejena območja zagotoviti tretiranje tega materiala ali pa njegovo uničenje. Neoznačen lesen pakirni material ne sme zapustiti Portugalske, Madeire in drugih razmejenih območij v Španiji. Omenjena zahteva ne velja za lesen pakirni material, ki je v celoti izdelan iz lesa debeline 6 mm ali manj.

Tretiranje zgoraj navedenega lesa in lubja ter lesenega pakirnega materiala, čebeljih panjev in hišic za ptičja gnezda, če se ti premeščajo iz razmejenih območij, se lahko izvaja le v odobrenih obratih, ki jih odobri in nadzira pristojni organ.

Razmejena območja za borovo ogorčico v EU so:

  • celotno ozemlje Portugalske (PT), vključno z otokom Madeiro;
  • Španija ima tri razmejena območja za borovo ogorčico: As Neves (pokrajina Galicija) (najdba iz leta 2010), Valverde del Fresno (pokrajina Extremadura) (najdba iz l. 2012) in Sancti-Spiritus (pokrajina Castilia y Leon) (najdba iz leta 2013).

Izvedbeni sklep poleg navedenih posebnih pogojev za premeščanje znotraj EU, določa tudi obvezno izvajanje ukrepov izkoreninjenja v primeru izbruha ter ukrepe zadrževanja v primeru, ko borove ogorčice ni več mogoče izkoreniniti. Predpisuje tudi obveznost, da države članice EU na svojem ozemlju izvajajo preiskavo (monitoring) za ugotavljanje morebitne navzočnosti borove ogorčice in o tem poročajo Evropski komisiji.  V skladu z Izvedbenim sklepom morajo države članice EU izvajati naključne preglede in preverjati skladnost s predpisanimi zahtevami glede tretiranja in označevanja.

  • Podatkovni list

    Navodila | Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin

Zakonodaja EU

Izvedbeni sklep komisije 2012/535/EU z dne 26. septembra 2012 o nujnih ukrepih za preprečevanje širjenja v Uniji borove ogorčice Bursaphelenchus xylophilus (Steiner et Buhrer) Nickle et al.(UL L 266,2. oktober 2012)

  • Izvedbeni sklep komisije (EU) 2018/618 z dne 19. aprila 2018 o spremembi Izvedbenega sklepa 2012/535/EU o nujnih ukrepih za preprečevanje širjenja v Uniji borove ogorčice Bursaphelenchus xylophilus (Steiner et Buhrer) Nickle et al. (UL L 102, 23. april 2018)
  • Izvedbeni sklep komisije (EU) 2017/427 z dne 8. marca 2017 o spremembi Izvedbenega sklepa 2012/535/EU o nujnih ukrepih za preprečevanje širjenja v Uniji borove ogorčice Bursaphelenchus xylophilus (Steiner et Buhrer) Nickle et al. (UL L 64, 10. marec 2017)
  • Izvedbeni sklep komisije (EU) 2015/226 z dne 11. februarja 2015 o spremembi Izvedbenega sklepa 2012/535/EU glede opredelitve občutljivega lesa in ukrepov, ki jih je treba sprejeti na razmejenih območjih (UL L 37,13. februar 2015)
Iskalnik