Skoči do osrednje vsebine

Na Direktoratu za okolje oblikujemo politike in izvajamo naloge na področjih zagotavljanja kakovosti zraka, varovanja tal, varstva narave, učinkovitega ravnanja z odpadki, varstva pred hrupom in sevanji, industrijskim onesnaževanjem in industijskimi nesrečami ter na področju podnebnih sprememb in presoj vplivov na okolje.

Sektorji direktorata

Teme

  • Celovita presoja vplivov na okolje

    Celovita presoja vplivov na okolje je upravni postopek. Njen namen je preprečiti ali zmanjšati škodljive vplive načrtovanih dejavnosti na okolje in njihove posledice. Izvajamo jo v okviru priprave prostorskih aktov ter drugih planov in programov s področij upravljanja voda, gospodarjenja z gozdovi, kmetijstva, energetike, industrije, prometa, ravnanja z odpadki in odpadnimi vodami, oskrbe prebivalstva s pitno vodo, telekomunikacij in turizma, ki jih na podlagi zakona sprejmejo državni organi ali občine.

  • CO2, onesnaževala in avtomobili

    Promet je ena izmed človekovih dejavnosti, ki dodajajo v ozračje ogromne količine toplogrednih plinov (predvsem CO2) k tistim, ki so prisotni v ozračju naravno, kar povečuje učinek tople grede in povzroča globalno segrevanje. Promet tudi močno onesnažuje zrak. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka.

  • Čezmejna presoja vplivov na okolje

    Za plane, programe in posege, ki bi lahko pomembno vplivali na okolje v sosednjih državah ali drugih državah članicah EU, je treba izvesti čezmejno presojo vplivov na okolje.

  • Delo z gensko spremenjenimi organizmi

    Delo z gensko spremenjenimi organizmi (GSO) v zaprtem sistemu, namerno sproščanje GSO v okolje in dajanje izdelkov na trg so dovoljeni le, če ob upoštevanju stanja znanosti in tehnike ter zagotavljanju varnostnih ukrepov ni pričakovati možnih škodljivih vplivov na okolje in zdravje ljudi.

  • Dimnikarske storitve

    Z izvedbo dimnikarskih storitev lahko uporabniki brezskrbno uporabljajo svoje kurilne naprave za predviden namen. Glavne prednosti storitev, ki jih opravljajo licencirani dimnikarji, je varovanje okolja, požarna in zdravstvena varnost ter manjša poraba goriva.

  • Emisije onesnaževal zraka

    Onesnaževanje zraka ocenjujemo z evidencami emisij onesnaževal. V zadnjih desetletjih so se emisije mnogih onesnaževal zraka močno zmanjšale, zaradi česar se je kakovost zraka izboljšala. Kljub temu je potrebno onesnaževanje zraka še zmanjšati, ker je negativen vpliv onesnaženega zraka na zdravje ljudi in okolje še vedno previsok.

  • Emisijske evidence

    Emisije toplogrednih plinov so izračunane skladno z metodologijo, ki jih je za podpisnice Okvirne konvencije Organizacije Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC) izdal Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC). V evidencah so zajeti vsi antropogeni izpusti TGP ne glede na to, ali so vključeni v trgovanje z emisijami (EU-ETS) ali ne.

  • Hrup v okolju

    Dolgotrajna izpostavljenost hrupu je človeku škodljiva. Škodljivi učinki se med drugim kažejo v motnjah spanja, povečanem tveganju bolezni srca in ožilja, povečani vznemirjenosti ter zmanjšani uspešnosti pri delu in učenju. Prizadevamo si, da dolgoročno postopno znižamo število prebivalcev, ki so v svojem življenjskem okolju izpostavljeni višjim ravnem hrupa, hkrati pa varujemo tista območja v urbanem in naravnem okolju, ki s hrupom niso (pre)obremenjena.

  • Industrijsko onesnaževanje

    Industrijska proizvodnja ima pomembno mesto pri zagotavljanju ekonomske blaginje in trajnostnega razvoja Slovenije in EU, a ima tudi velik vpliv na okolje. Industrijske naprave prispevajo znaten delež emisij h ključnim onesnaževalom zraka ter imajo tudi druge pomembne okoljske vplive, kot so emisije v vode in tla, nastajanje odpadkov in raba energije.

  • Invazivne tujerodne vrste rastlin in živali

    Invazivne tujerodne vrste rastlin in živali so tujerodne vrste, katerih ustalitev in širjenje ogroža biotsko raznovrstnost, torej ekosisteme, habitate ali vrste in, ali zdravje ljudi in gospodarstvo. Ljudje so s svojim ravnanjem hote ali nehote te vrste razširili v Sloveniji. Najpogosteje rastejo ob cestah, železnicah, gradbiščih, zapuščenih vrtovih in njivah ter ob rekah in potokih.

  • Kakovost goriv

    Da se zaščiti zdravje ljudi in okolje, morajo tekoča goriva (dizelsko gorivo, motorni bencin, goriva za plovila), ki se uporabljajo za cestna vozila in necestne premične stroje (gradbena mehanizacija, traktorji in podobno) ter katerakoli plovila v teritorialnem morju Republike Slovenije, izpolnjevati stroge zahteve glede kakovosti.
    Kakovost goriv hkrati zagotavlja, da se le ta brez omejitve lahko uporabljajo v vseh vozilih, ne glede na tip ali starost vozila. Kakovost goriv se glede vsebnosti žvepla nadzira tudi za goriva, ki se uporabljajo za kurilne naprave, kot je na primer kurilno olje.

  • Kakovost zraka

    Kakovost zraka ocenjujemo z meritvami koncentracij onesnaževal v zunanjem zraku. Kakovost zraka v Sloveniji se je v zadnjih desetletjih bistveno izboljšala, vendar je koncentracija nekaterih onesnaževal v zunanjem zraku še vedno previsoka. Zrak je v Sloveniji prekomerno onesnažen predvsem z delci PM10 pozimi in prizemnim ozonom poleti, narašča tudi onesnaženost zraka z benzo(a)pirenom (BaP).

  • Kaj lahko sami storite za čistejši zrak?

    Tudi z majhnimi spremembami svojih navad in ravnanj lahko vsak prispeva k boljši kakovosti zraka.

  • Naravne vrednote

    Naravne vrednote so zlasti geološki pojavi, minerali in fosili ter njihova nahajališča, površinski in podzemski kraški pojavi, podzemske jame, soteske in tesni ter drugi geomorfološki pojavi, ledeniki in oblike ledeniškega delovanja, izviri, slapovi, brzice, jezera, barja, potoki in reke z obrežji, morska obala, rastlinske in živalske vrste, njihovi izjemni osebki ter njihovi življenjski prostori, ekosistemi, krajina in oblikovana narava.

  • Naravni parki, naravni rezervati in naravni spomeniki

    Zavarovana območja so naravi parki, naravni rezervati in naravni spomeniki. Naravni parki (zakon jih imenuje širša zavarovana območja) so narodni, regijski in krajinski parki. Zavarovala jih je država, katera od občin ali pa država in občina skupaj, v njih pa veljajo posebni režimi in prepovedi.

  • Neposredni nadzor v naravi

    Če želimo ohraniti čim bolj neokrnjeno naravo, moramo preprečevati posege, ki bi lahko uničili, poškodovali ali bistveno spremenili lastnosti, zaradi katerih jo želimo ohraniti. Izvajanje neposrednega nadzora v naravi, ki je pri tem ključnega pomena, ima dvojno nalogo: naravovarstveni nadzorniki po eni strani ugotavljajo kršitve in oglobijo storilce, po drugi strani pa škodo v naravnem okolju preprečujejo tudi s svetovanjem, informiranjem in ozaveščanjem ljudi.

  • Obremenitev okolja z elektromagnetnim sevanjem

    Obremenitev okolja z elektromagnetnim sevanjem povzroča moteče učinke na zdravje in počutje človeka. Z oddaljenostjo od vira elektromagnetnega sevanja ter njegovo kratkotrajno uporabo, je vpliv sevanja možno umiliti oziroma izničiti.

  • Ogrožene in zavarovane vrste rastlin in živali

    V Sloveniji so ogroženi petina višjih vrst rastlin, več kot štiri petine vrst dvoživk in plazilcev ter skoraj polovica vrst sesalcev.

  • Ozonu škodljive snovi in fluorirani toplogredni plini

    Ozonu škodljive snovi in določeni fluorirani toplogredni plini se uporabljajo v različnih napravah kot hladilna, gasilna in penilna sredstva ter izolacijski plin. Posledice emisij v zrak imajo velik vpliv na živa bitja in podnebne spremembe, zato je njihova uporaba urejena z mednarodnimi sporazumi in evropskimi uredbami, ki neposredno veljajo v vseh državah Unije ter nacionalnimi uredbami.

  • Presoja vplivov na okolje

    Pred začetkom izvajanja posega, ki lahko pomembno vpliva na okolje, je treba izvesti presojo njegovih vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Za določene vrste posegov v okolje je namreč zaradi njihove velikosti, obsega, lokacije ali drugih značilnosti, ki lahko vplivajo na okolje, presoja vplivov na okolje obvezna.

  • Prilagajanje podnebnim spremembam

    Prilagajanje podnebnim spremembam predstavlja sklop ukrepov in politik za načrtno zmanjševanje ranljivosti in povečevanje odpornosti na zaznane ter pričakovane vplive podnebnih sprememb. Učinkovito odzivanje bo prispevalo k večji varnosti in blaginji ljudi, zaščiti narave ter bolj trajnostnemu gospodarstvu.

  • Ravnanje z odpadki

    Ravnanje z odpadki zajema zbiranje, prevažanje, predelavo in odstranjevanje odpadkov, vključno z nadzorom tega ravnanja. Učinkovito ravnanje z odpadki lahko bistveno prispeva k učinkoviti rabi virov in ti so bistvenega pomena za zadovoljevanje potreb človeške družbe in zagotavljanje njenega nadaljnjega razvoja.

  • Sistem biološke varnosti in ocena tveganja

    Za zagotovitev koristi in preprečitev posledic napredka moderne biotehnologije je bil vzpostavljen sistem biološke varnosti. Ključni elementi učinkovitega sistema biološke varnosti so obvezna ocena tveganja vpliva uporabe moderne biotehnologije in njenih produktov na zdravje ljudi, živali in okolje ter uveljavljanje principa previdnostnega pristopa, ustrezen nadzor, poleg tega pa še dostopnost informacij in njihova izmenjava na nacionalni in mednarodni ravni.

  • Sanacija starih okoljskih bremen

    Stara okoljska bremena predstavljajo močno onesnažena območja, na katerih je kljub prenehanju onesnaževanja in njegovi časovni oddaljenosti še vedno zaznati veliko obremenitev za zdravje ljudi.

  • Spremljanje kakovosti tal

    Iz Raziskav onesnaženosti tal v Sloveniji (ROTS), ki jih od leta 2008 vodi Agencija Republike Slovenije za okolje, je razvidno, da so tla v Sloveniji večinoma neonesnažena, izstopajo le posamezna območja, ki so obremenjena z nekaterimi anorganskimi (na primer kadmij, svinec, arzen, baker) in organskimi onesnaževali (na primer fitofarmacevtska sredstva). Najbolj obremenjena tla z onesnaževali so v Mežiški dolini, Celjski kotlini, na Jesenicah in Idriji, pri čemer sta za zdravje ljudi in okolja najbolj problematična predvsem kadmij in svinec. Onesnaženje tal z organskimi onesnaževali je v Sloveniji manj pereče.

  • Svetlobna obremenitev okolja

    Neprimerna svetlobna obremenitev okolja povzroča motečo osvetljenost, ki vpliva na ljudi, ptice in žuželke, ob hkrati nepotrebni veliki porabi električne energije za osvetljevanje. S primernimi ukrepi je to možno omiliti.

  • Trajnostno upravljanje in varstvo tal

    Tla so del zemeljske skorje med površino in kamninsko podlago, ki ga sestavljajo mineralne in organske snovi, voda, zrak in živi organizmi. Zaradi različne kamninske podlage in pedogenetskih procesov nastajajo različne vrste tal (talni tipi), z različnimi fizikalnimi in kemijskimi lastnostmi.

  • Trgovanje s pravicami do emisije

    Trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov je pomemben temelj strategije Evropske unije in njenih držav članic pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Trgovanje predstavlja velik izziv, saj pričakujemo, da bo dolgoročno v veliki meri znižalo stroške zmanjševanja emisij. Trgovanje samo sicer ne omogoča zmanjševanje emisij, vsaj ne neposredno, omogoča pa udeležencem trgovanja, da na stroškovno najugodnejši način dosežejo zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

  • Velike zveri

    Velike zveri v Sloveniji so medved, volk in ris. Vse tri so zavarovane s predpisi Republike Slovenije in tudi predpisi Evropske unije. Za njihovo dolgoročno ohranitev je ključno sobivanje z ljudmi.

  • Varstvo pred industrijskimi nesrečami v večjih industrijskih obratih z nevarnimi snovmi

    Industrijske nesreče, ki so posledica nehotenih izpustov velike količine nevarnih snovi, lahko onesnažijo okolje in škodijo zdravju ljudi. Zaradi varstva ljudi in okolja izvajamo ukrepe za preprečevanje takih nesreč in zmanjševanje škodljivih posledic v primeru nesreče.

  • Vrste odpadkov

    V Sloveniji je v letu 2019 nastalo okoli 8,4 milijona ton vseh vrst odpadkov, od tega več kot polovica v storitvenih dejavnostih, tretjina v proizvodnih dejavnostih in manj kot desetina v gospodinjstvih. Odpadek je snov ali predmet, ki ga imetnik zavrže, namerava zavreči ali mora zavreči. Odpadke lahko razdelimo po vrstah in tokovih glede na vir nastanka, glede na lastnosti odpadkov na nevarne in nenevarne in glede na posamezne tokove odpadkov, z enakimi oziroma podobnimi lastnostmi in zahtevami za ravnanje z njimi.

  • Za ljubitelje narave

    Največ koristnega za naravo lahko naredimo tako, da rastlin in živali ne motimo: ne uničujemo njihovih domovanj in življenjskih prostorov in ne preprečujemo njihovega gibanja in selitvenih poti.

  • Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov

    Vse države članice so dolžne v obdobju do leta 2030 dosegati letne cilje omejevanja emisij toplogrednih plinov, k čemur jih med drugim zavezuje veljavna zakonodaja Evropske unije. Cilji po državah članicah se razlikujejo, gospodarsko bolj uspešne imajo višje cilje. S porazdelitvijo prizadevanj med države članice se želi zagotoviti doseganje EU ciljev na stroškovno učinkovit način.

Projekti

  • 15 partnerjev LIFE integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji v sodelovanju z različnimi sektorji - gozdarstvo, kmetijstvo, vodarstvo in drugimi ter deležniki prispeva k izboljšanju upravljanja Nature 2000 v Sloveniji ter izvaja konkretne akcije na terenu v osmih območjih Nature 2000.

  • LIFE Krepitev zmogljivosti

    Zaključen

    Projekt LIFE Krepitev zmogljivosti je bil prvi projekt krepitve zmogljivosti (Capacity building) v Sloveniji. Izvajalo ga Ministrstvo za okolje in prostor, ki je odgovorno za implementacijo programa LIFE v Sloveniji.

  • Slovensko partnerstvo za tla je prostovoljno združenje organizacij in posameznikov Slovenije, ki želijo prispevati k trajnostnemu upravljanju in varovanju tal kot pomembnega neobnovljivega naravnega vira v Sloveniji.