Varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov

Zaradi varstva podzemnih voda, ki so ključni vir pitne vode v naši državi, smo celotno območje Slovenije opredelili kot ranljivo območje. To pomeni, da morajo kmetijska gospodarstva gnojiti takrat, ko rastline hranila potrebujejo za svojo rast in razvoj, odmerke hranil prilagajati potrebam rastlin, uporabljati pri tem tehnično ustrezno mehanizacijo in imeti zagotovljene zadostne zmogljivosti za skladiščenje živinskih gnojil, za obdobje, ko je gnojenje kmetijskih zemljišč v Sloveniji prepovedano.

Operativni program varstva pred onesnaževanjem voda z nitrati iz kmetijskih virov

Cilj varstva voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov je zmanjšanje onesnaževanja voda, ki ga povzročajo nitrati iz kmetijskih virov in nadaljnje preprečevanje tovrstnega onesnaževanja. Za doseganje tega cilja moramo določiti ranljiva območja ter pripraviti in sprejeti operativni program varstva voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, pri čemer lahko za različna ranljiva območja ali dele ranljivih območij izdelamo tudi različne operativne programe. Zagotoviti moramo spremljanje stanja površinskih in podzemnih voda ter morja. Zahteve in ukrepi, določeni v operativnem programu, so za kmete obvezni.

Rastline za svojo rast in razvoj potrebujejo hranila. Najpomembnejša rastlinska hranila so dušik, fosfor in kalij. Dušik je rastlinsko hranilo, ki pospešuje rast zelenih rastlin. Rastlina ga iz tal dobiva v nitratni in amonijski obliki.

Z gnojenjem tlom vračamo tista rastlinska hranila, ki smo jih jeseni s pridelki odnesli s kmetijskih zemljišč, zagotovimo pa tudi zadostno zalogo hranil za rast kmetijskih rastlin v tekoči rastni sezoni. Gnojimo takrat, ko rastline hranila potrebujejo za svojo rast in razvoj, odmerke hranil pa prilagajamo potrebam rastlin.

Hranila, ki jih rastline ne porabijo in ostanejo v tleh, se lahko sperejo ali pronicajo v vode, kar povzroča onesnaženje. Da bi preprečili onesnaževanje voda z nitrati zaradi gnojenja, smo v Sloveniji pripravili operativni program izvajanja ukrepov zmanjšanja vnosa dušika v tla in na tla, ki je uveljavljen z Uredbo o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov. Omejitve in ukrepi iz te Uredbe so za slovenske kmete obvezni. Veljajo za vsa kmetijska gospodarstva, ki gnojijo kmetijska zemljišča in vsa kmetijska gospodarstva, kjer pri izvajanju njihove dejavnosti nastajajo živinska gnojila ali bioplinska gnojevka, ali kompost ali digestat, četudi slednja ne vsebujeta živinskih gnojil.

Smernice za izvajanje zahtev varstva voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov

Smernice za izvajanje zahtev varstva voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov so namenjene kmetom, kmetijski svetovalni službi in vsem, ki jih zanima varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov. Smernice vsebujejo na poljuden način opisane zahteve, ki jih kmetje v Sloveniji izvajajo z namenom zmanjševanja in preprečevanja onesnaževanja voda z nitrati iz kmetijskih virov.

Bilanca dušika in bilanca fosforja

Pri gnojenju se je treba zavedati, da lahko zaradi morebitnih napak povzročimo škodljive vplive na okolje. Bilančni presežki dušika in bilančni presežki fosforja so podlaga za ugotavljanje obremenjevanja voda z dušikom oziroma fosforjem zaradi kmetijstva. Izračuni kažejo, da se v Sloveniji neto bilančni presežki dušika in bilančni presežki fosforja zmanjšujejo.

Bruto in neto bilančni presežek dušika v kmetijstvu in bilančni presežek fosforja v kmetijstvu na državni ravni pripravlja Kmetijski inštitut Slovenije na podlagi metodologije OECD-EUROSTAT. Izračune bruto in neto bilančnega dušika in izračune bilančnega presežka fosforja vsako leto dopolnimo ter jih pošljemo Statističnemu uradu Republike Slovenije za objavo na njihovem podatkovnem portalu SI-STAT.

Poročanje o izvajanju zahtev nitratne direktive v Sloveniji

V skladu z zahtevami nitratne direktive morajo države članice v štiriletnih obdobjih, ki sledijo objavi direktive, poročati Evropski komisiji. Poročilo, ki ga je treba predložiti Evropski komisiji, mora vsebovati povzetek rezultatov monitoringa podzemnih in površinskih voda ter morja in povzetek zahtev iz operativnega programa.

Zadnje poročilo, ki smo ga pripravili, zajema obdobje od leta 2016 do 2019. Na podlagi podatkov monitoringa površinskih in podzemnih voda za opazovano obdobje ugotavljamo, da imamo dobro stanje voda.

Gradiva in predstavitve

Zakonodaja

Sektor za okolje

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo
Direktorat za okolje

Langusova 4
1000 Ljubljana

Sorodne teme

Na vrh strani