Skoči do osrednje vsebine

Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov

Zaradi varstva podzemnih voda, ki so ključni vir pitne vode v Sloveniji, smo celotno območje Slovenije opredelili kot ranljivo območje. To pomeni, da morajo kmetijska gospodarstva gnojiti takrat, ko rastline hranila potrebujejo za svojo rast in razvoj, odmerke hranil prilagajati potrebam rastlin, uporabljati pri tem tehnično ustrezno mehanizacijo in imeti zagotovljene zadostne zmogljivosti za skladiščenje živinskih gnojil, za obdobje, ko je gnojenje kmetijskih zemljišč v Sloveniji prepovedano.

Nitratna direktiva

Cilj Nitratne direktive, ki se nanaša na varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, je zmanjšanje onesnaževanja voda, ki ga povzročajo nitrati iz kmetijskih virov in nadaljnje preprečevanje tovrstnega onesnaževanja. Od držav članic zahteva, da vsaka opredeli vode, ki so že onesnažene ali bi lahko bile onesnažene z nitrati iz kmetijskih virov in na tej podlagi določi ranljiva območja. Na ranljivih območjih država članica pripravi in sprejme operativni program varstva pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, pri čemer lahko za različna ranljiva območja ali dele ranljivih območij izdela tudi različne operativne programe. Zagotoviti mora spremljanje stanja površinskih in podzemnih voda ter morja. Vsaka štiri leta mora Evropski komisiji posredovati poročilo o spremljanju izvajanja zahtev Nitratne direktive. Evropska komisija na podlagi poročil držav članic pripravi skupno poročilo o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov za Evropski parlament.  V Sloveniji smo kot ranljivo območje določi celotno območje države, Zahteve in ukrepi, določeni v operativnem programu, so za kmete obvezni.

Operativni program varstva pred onesnaževanjem voda z nitrati iz kmetijskih virov

Rastline za svojo rast in razvoj potrebujejo hranila. Najpomembnejša rastlinska hranila so dušik, fosfor in kalij. Dušik je rastlinsko hranilo, ki pospešuje rast zelenih rastlin. Rastlina ga iz tal dobiva v nitratni in amonijski obliki.

Z gnojenjem tlom vračamo tista rastlinska hranila, ki smo jih jeseni s pridelki odnesli s kmetijskih zemljišč, zagotovimo pa tudi zadostno zalogo hranil za rast kmetijskih rastlin v tekoči rastni sezoni. Gnojimo takrat, ko rastline hranila potrebujejo za svojo rast in razvoj, odmerke hranil pa prilagajamo potrebam rastlin.

Hranila, ki jih rastline ne porabijo in ostanejo v tleh, se lahko sperejo ali pronicajo v vode, kar lahko povzroči onesnaženje. Da bi preprečili onesnaževanje voda z nitrati zaradi gnojenja, smo v Sloveniji pripravili operativni program izvajanja ukrepov zmanjšanja vnosa dušika v tla in na tla, ki je uveljavljen z Uredbo o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov. Omejitve in ukrepi iz te Uredbe so za slovenske kmete obvezni. Veljajo za vsa kmetijska gospodarstva, ki gnojijo kmetijska zemljišča in vsa kmetijska gospodarstva, kjer pri izvajanju njihove dejavnosti nastajajo živinska gnojila ali bioplinska gnojevka, ali kompost ali digestat, četudi slednja ne vsebujeta živinskih gnojil.

Smernice za izvajanje zahtev varstva voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov

Smernice za izvajanje zahtev varstva voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov so namenjene kmetom, kmetijski svetovalni službi in vsem, ki jih varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov zanima. Smernice vsebujejo na poljuden način opisane zahteve, ki jih kmetje v Sloveniji izvajajo z namenom zmanjševanja in preprečevanja onesnaževanja voda z nitrati iz kmetijskih virov.

Bilanca dušika in bilanca fosforja

Pri gnojenju se je treba zavedati, da lahko zaradi morebitnih napak povzročimo negativne vplive na okolje. Bilančni presežki dušika in bilančni presežki fosforja so podlaga za ugotavljanje obremenjevanja voda z dušikom oziroma fosforjem s strani kmetijstva. Izračuni kažejo, da se v Sloveniji neto bilančni presežki dušika in bilančni presežki fosforja zmanjšujejo.

Bruto in neto bilančni presežek dušika v kmetijstvu in bilančni presežek fosforja v kmetijstvu na nacionalni ravni pripravlja Kmetijski inštitut Slovenije na podlagi  OECD-EUROSTAT metodologije. Izračune bruto in neto bilančnega dušika in izračune bilančnega presežka fosforja vsako leto dopolnimo in jih posredujemo Statističnemu uradu Republike Slovenije za objavo na njihovem podatkovnem portalu SI-STAT.

Poročanje o izvajanju zahtev Nitratne direktive v Sloveniji

V skladu z zahtevami Nitratne direktive morajo države članice v 4–letnih obdobjih, ki sledijo objavi direktive poročati Evropski komisiji. Poročilo, ki ga je treba predložiti Evropski komisiji, mora vsebovati povzetek rezultatov monitoringa podzemnih, površinskih voda ter morja, in povzetek zahtev iz operativnega programa.

Zadnje poročilo, ki smo ga pripravili, zajema obdobje 2016-2019. Na podlagi podatkov monitoringa površinskih in podzemnih voda za opazovano obdobje ugotavljamo, da imamo dobro stanje voda.

Gradiva in predstavitve

Iskalnik