Kemijsko stanje površinskih voda

Kemijsko stanje površinskih voda, to je vodotokov, jezer in morja, ocenjujemo na podlagi meritev kemijskih onesnaževal v vodi in organizmih.

Kemijska onesnaževala vstopajo v površinske vode po različnih poteh in iz različnih virov, vključno z industrijo, kmetijstvom, prometom, rudarstvom in odstranjevanjem odpadkov, pa tudi iz lastnih domov. Znatne ravni nekaterih onesnaževal v vodi so nastale na podlagi zgodovinske uporabe in to onesnaževanje lahko ostane v vodah še dolgo po koncu izpustov in vnosov onesnaževal.

Kemijsko onesnaževanje površinskih voda ogroža vodno okolje z vplivi, kot so akutna in kronična strupenost za vodne organizme, kopičenje nevarnih snovi v ekosistemih ter izguba habitatov in biotske raznovrstnosti, preko prehranjevanja pa ogrožajo tudi zdravje ljudi. Za opredelitev dobrega kemijskega stanja voda je na ravni Evropske unije sprejet enoten seznam onesnaževal (tako imenovani parametri kemijskega stanja površinskih voda) in enotni okoljski standardi kakovosti za spremljanje njihove koncentracije v vodi in organizmih.

Merila za vrednotenje kemijskega stanja površinskih voda v Sloveniji so določena v Uredbi o stanju površinskih voda.

Na osnovi rezultatov analiz teh snovi v vodi in v organizmih za površinske vode ocenjujemo kemijsko stanje, ki je lahko dobro ali slabo.

Kemijski parametri

Seznam kemijskih parametrov za ugotavljanje kemijskega stanja površinskih voda obsega 45 snovi ali skupin snovi opredeljenih kot prednostne snovi in osem drugih onesnaževal. Te snovi so bile izbrane kot relevantne za območje vseh držav Evropske skupnosti zaradi njihove razširjene uporabe, zaradi njihovih lastnosti in zaradi ugotovljenih povišanih koncentracij v površinskih vodah. Med prednostne snovi spadajo kemikalije, biocidi, fitofarmacevtska sredstva, kovine (kot so živo srebro in kadmij) in druge skupine kot so poliaromatski ogljikovodiki in bromirani bifenili (zaviralci gorenja). Enaindvajset od skupno 45 snovi je zaradi visoke obstojnosti, bioakumulacije in strupenosti določenih kot prednostne nevarne snovi (na primer kadmij, živo srebro, endosulfan, nonilfenol in podobno). Države članice moramo z ukrepi zagotoviti, da se postopno zmanjša onesnaževanje s prednostnimi snovmi in da se ustavi ali postopno odpravi emisije, odvajanje in uhajanje prednostnih nevarnih snovi.

Vrednotenje kemijskega stanja površinskih voda

Za ugotavljanje kemijskega stanja površinskih voda in razvrščanje vodnih teles površinskih voda v razrede kemijskega stanja so za parametre kemijskega stanja določeni okoljski standardi kakovosti. Predpis, ki ureja stanje površinskih voda, opredeljuje kot merilo za doseganje dobrega kemijskega stanja voda  dve vrsti okoljskih standardov. To sta letna povprečna vrednost parametra kemijskega stanja v vodi (v nadaljnjem besedilu: LP-OSK), ki zagotavlja varstvo pred dolgotrajno izpostavljenostjo, in kot največja dovoljena koncentracija parametra kemijskega stanja v vodi (v nadaljnjem besedilu: NDK-OSK), ki preprečuje akutne posledice onesnaženja. Okoljski standardi kakovosti so določeni ločeno za vodo in organizme.

Kemijsko stanje vodnega telesa površinske vode se ugotavlja na posameznem merilnem mestu. Vodno telo površinske vode ima dobro kemijsko stanje, če okoljski standardi kakovosti za parametre kemijskega stanja površinskih voda niso preseženi.

Pri vrednotenju kemijskega stanja kovin se lahko okoljskim standardom kakovosti prišteje naravno ozadje kovin, za nikelj in svinec pa se izračuna biorazpoložljive koncentracije kovin. Za te vsebine so bile pripravljene strokovne podlage.

Ocene kemijskega stanja površinskih voda

Ocene kemijskega stanja površinskih voda so objavljene v spletnem pregledovalniku glede na rezultate monitoringa stanja v posameznem koledarskem letu in kot ocena za načrt upravljanja voda, ki se nanaša na 6 letno časovno obdobje. Glede na različno časovno obdobje ocenjevanja se lahko ocene med seboj razlikujejo.

Poročila o spremljanju nadzornega seznama snovi

V Sloveniji izvajamo monitoring snovi z nadzornega seznama snovi v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda. Namen nadzornega seznama (tako imenovani "Watch list") je zagotoviti podatke za snovi z nadzornega seznama snovi za potrebe spremljanja pojavljanja teh snovi v površinskih vodah na ravni Evropske unije in  za izdelavo ocen tveganj za te snovi.

Ekološko stanje površinskih voda

Ekološko stanje voda nam pove, v kakšnem stanju so združbe alg, rastlin in živali v vodnih ekosistemih rek, jezer in obalnega morja ter, koliko je ohranjeno njihovo življenjsko okolje. Ugotavljamo ga na podlagi dolgoročnega in sistematičnega spremljanja vrstne sestave in številčnosti pritrjenih alg (fitobentos, makroalge), planktonskih alg (fitoplankton), višjih vodnih rastlin (makrofiti), drobnih živalic na dnu strug, obalnih predelov jezer in morja (bentoški nevretenčarji) in rib.

Za namen vrednotenja ekološkega stanja voda te združbe imenujemo biološki elementi kakovosti. Vsak biološki element kakovosti se različno odziva na obremenitve in spremembe v ekosistemu, ki jih v širšem pomenu združujemo v:

• onesnaževanje s hranili in organsko snovjo,
• hidromorfološke spremembe,
• in splošno degradiranost.

S spremljanjem splošnih fizikalno-kemijskih elementov kakovosti, posebnih onesnaževal in hidromorfoloških elementov kakovosti spremljamo tudi stanje življenjskega okolja bioloških elementov kakovosti.

Za vrednotenje ekološkega stanja voda na podlagi živih bitij moramo poznati njihove ekološke zahteve, ki so opredeljene z ekološkimi tipi voda. Vsak ekološki tip voda ima svojo značilno vrstno sestavo rastlin in živali. Primerjava dejanskega stanja združb s pričakovanim naravnim (referenčnim) stanjem nam pove, kolikšno je odstopanje od naravnega stanja zaradi človekovih aktivnosti.

Ekološko stanje vodnih teles površinskih voda ocenimo na podlagi najslabše ocenjenega elementa kakovosti in razvrstimo v enega od petih razredov kakovosti: zelo dobro, dobro, zmerno, slabo ali zelo slabo ekološko stanje. Razvrstitev v zelo dobro ekološko stanje preverimo tudi glede na hidromorfološke elemente kakovosti ekološkega stanja.