Skoči do osrednje vsebine

Kopanje v rekah, jezerih in morju ni omejeno le na območja s statusom kopalne vode, saj se lahko kopamo povsod, kjer ni izrecno prepovedano. Vendar priporočamo, da za kopanje v površinskih vodah uporabljate območja, ki so temu namenjena, t.i. kopalne vode. V Sloveniji je temu namenjenih 48 območij na rekah, jezerih in morju. Na teh območjih se zaradi zagotavljanja zdravja ljudi redno spremljanja kakovost vode in o tem obveščamo javnost. Zaradi tega je kopanje v kopalnih vodah potencialno varnejše. Kopanje pa bo zdravo in varno le ob upoštevanju priporočil za varno kopanje.

Upravljanje kopalnih voda

Upravljanje voda se nanaša na upravljanje območij površinskih voda na katerih je določen status kopalne vode. V okviru upravljanja kakovosti kopalnih voda tako določamo seznam kopalnih voda, kopalno sezono, standarde kakovosti za kopalne vode, obveznost izvajanja monitoringa kakovosti kopalnih voda tekom kopalne sezone, obveznost razvrščanja kopalnih voda v razrede kakovosti glede na štiriletne nize podatkov ter pripravo programov za izboljšanje kakovosti kopalne vode, če je kopalna voda slabe kakovosti. Zakonodaja vključuje tudi obveznost izvajanja ukrepov upravljanja tekom kopalne sezone, zlasti zagotavljanje zgodnjega obveščanja in opozarjanja o dogodkih, ki lahko vplivajo na kakovost kopalne vode, da se pravočasno prepreči izpostavljenost kopalcev morebitnemu onesnaženju. V skladu s predpisi zagotavljamo tudi poročanje o izvajanju le-teh, tako slovenski javnosti, kot tudi Evropski komisiji.

Določitev seznama kopalnih voda

Seznam kopalnih voda določi Vlada z Uredbo o upravljanju kakovosti kopalnih voda. Na seznam kopalnih voda je tako vključeno 48 kopalnih voda, od tega 21 na vodnih telesih morja in 27 na vodnih telesih celinskih voda.

Seznam kopalnih voda in profili kopalnih voda

Za vsako kopalno vodo je pripravljen profil kopalnih voda, ki vsebuje fizične, geografske in hidrološke lastnosti kopalnih voda ter drugih površinskih voda v prispevnem območju zadevne kopalne vode, ki bi bile lahko vir onesnaženja, ugotovitev in oceno vzrokov onesnaženja, ki bi lahko vplivalo na kopalne vode in poslabšalo zdravje kopalcev, oceno možnosti za razraščanje cianobakterij, oceno možnosti za razraščanje makroalg in oziroma ali fitoplanktona, lokacijo merilnega mesta in kriterije načina posodobitve profilov kopalnih voda.

V primeru, da iz profila izhaja, da je obstoji možnost kratkotrajnega onesnaženja, se predvidi naravo kratkotrajnega onesnaženja ter način ukrepanja v primeru kratkotrajnega onesnaženja.

Vsako leto pred začetkom leta objavimo seznam kopalnih voda v tekočem letu in ga posredujemo Evropski komisiji. Vsako leto ob koncu kopalne sezone objavimo poročilo o stanju kopalnih voda s seznama za tekoče leto in ga posredujemo Evropski komisiji.

Spremljanje stanja kopalnih voda

Spremljanje kakovosti vode na odsekih, namenjenih kopanju, poteka vsake 14 dni v času kopalne sezone, ki na morju traja od 1. 6. do 15. 9., na celinskih vodah pa od 15. 6. do 31. 8.

Vzorčenje kopalne vode in analize izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, ki ob vzorčenju opravi terenske meritve ter organoleptično oceni prisotnost vidnih nečistoč, površinsko aktivnih snovi, mineralnih olj, fenolov in pojava cvetenja. V odvzetih vzorcih vode v mikrobiološkem laboratoriju se ugotavlja prisotnost dveh bakterij, ki sta pokazatelja morebitnega fekalnega onesnaženja (Escherichia coli, intestinalni enterokoki), ustreznost posameznega vzorca vode pa je ocenjena glede na priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Kakovost kopalnih voda

Ključnega pomena za zdravo kopanje je ustrezna kakovost vode. V naravnih vodah najdemo števila živa bitja, katerim je voda naravno bivalno okolje in običajno ne predstavljajo neposrednega zdravstvenega tveganja za kopalce. Človek pa v površinske vode vnaša številne odplake, med njimi tudi fekalije preko komunalnih izpustov, iztokov, z gnojenjem kmetijskih površin in spiranjem le-teh ob dežju, v vodo pa jih vnašajo tudi kopalci in živali. Prav s fekalijami onesnažene vode prestavljajo tveganje za zdravje kopalcev, saj prisotni patogeni lahko povzročajo različne bolezni in infekcije. Kvantitativen pokazatelj fekalnega onesnaženja voda je prisotnost indikatorskih bakterij v vodi, kot sta Escherichia coli in intestinalni enterokoki. Obe bakteriji se redno spremljata na kopalnih voda in je njuna prisotnost osnova za oceno ustreznosti posameznega vzorca vode glede na priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter za oceno stanja ob koncu kopalne sezone.

Ocena ustreznosti vzorca kopalne vode

Ustreznost vode za kopanje ugotavljamo predvsem na osnovi mikrobiološke kakovosti vode oz. na osnovi drugih pojavov v kopalnih vodah, ki lahko takoj ali kasneje neposredno ali posredno ogrožajo življenje ali zdravje kopalcev oz. ljudi. Ob neustrezni kakovosti vode se kopanje lahko odsvetuje oziroma prepove na osnovi priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Ocena stanja kopalne vode

Ocena stanja kopalne vode predstavlja razvrstitev kopalnih voda v razrede kakovosti (slaba, zadostna, dobra, odlična kopalna voda). Pripravimo jo na osnovi podatkov vsebnosti indikatorskih bakterij v zadnji in treh predhodnih kopalnih sezonah na osnovi statističnega izračuna.

Natančen postopek ocenjevanja stanja kopalnih voda podaja Uredba o upravljanju kakovosti kopalnih voda.

Poročila o kakovosti kopalnih voda

Iskalnik