Skoči do osrednje vsebine

Kopanje v rekah, jezerih in morju ni omejeno le na območja s statusom kopalne vode, saj se lahko kopamo povsod, kjer ni izrecno prepovedano. Vendar priporočamo, da za kopanje v površinskih vodah uporabljate območja, ki imajo status kopalne vode. V Sloveniji je temu zdaj namenjenih 48 območij na rekah, jezerih in morju. Na teh območjih zaradi zagotavljanja zdravja ljudi redno spremljamo kakovost vode in o tem obveščamo javnost.

Upravljanje kopalnih voda

Upravljanje kopalnih voda se nanaša na upravljanje območij površinskih voda na katerih je določen status kopalne vode. V okviru upravljanja kakovosti kopalnih voda tako določamo seznam kopalnih voda, kopalno sezono, standarde kakovosti za kopalne vode, obveznost izvajanja monitoringa kakovosti kopalnih voda v kopalni sezoni, obveznost razvrščanja kopalnih voda v razrede kakovosti glede na štiriletne nize podatkov ter pripravo programov za izboljšanje kakovosti kopalne vode, če je kopalna voda slabe kakovosti. Zakonodaja obravnava tudi obveznost izvajanja ukrepov upravljanja v kopalni sezoni, zlasti zagotavljanje zgodnjega obveščanja in opozarjanja o dogodkih, ki lahko vplivajo na kakovost kopalne vode, da se pravočasno prepreči izpostavljenost kopalcev morebitnemu onesnaženju. V skladu s predpisi zagotavljamo tudi poročanje - tako slovenski javnosti kot tudi Evropski komisiji - o izvajanju ukrepov.

Določitev seznama kopalnih voda

Seznam kopalnih voda določi vlada z Uredbo o upravljanju kakovosti kopalnih voda. Na seznam kopalnih voda je zdaj uvrščenih 48 kopalnih voda, od tega 21 na vodnih telesih morja in 27 na vodnih telesih celinskih voda.

Seznam kopalnih voda in profili kopalnih voda

Za vsako kopalno vodo je pripravljen profil kopalnih voda, ki vsebuje fizične, geografske in hidrološke lastnosti kopalnih voda ter drugih površinskih voda v prispevnem območju zadevne kopalne vode, ki bi bile lahko vir onesnaženja, ugotovitev in oceno vzrokov onesnaženja, ki bi lahko vplivalo na kopalne vode in poslabšalo zdravje kopalcev, oceno možnosti za razraščanje cianobakterij, oceno možnosti za razraščanje makroalg ali fitoplanktona, lokacijo merilnega mesta in merila za način posodobitve profilov kopalnih voda.

Kadar iz profila izhaja, da je opazna možnost kratkotrajnega onesnaženja, predvidimo naravo tega kratkotrajnega onesnaženja ter način ukrepanja.

Vsako leto pred začetkom leta objavimo seznam kopalnih voda v tekočem letu in ga pošljemo tudi Evropski komisiji. Vsako leto ob koncu kopalne sezone objavimo tudi poročilo o stanju kopalnih voda s seznama za tekoče leto in tudi tega ga posredujemo Evropski komisiji.

Spremljanje stanja kopalnih voda

Spremljanje kakovosti vode na območju s statusom kopalnih voda, poteka vsake 14 dni v času kopalne sezone, ki na morju traja od 1. junija do 15. septembra, na celinskih vodah pa od 15. junija do 31. avgusta.

Vzorčenje kopalne vode in analize izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, ki ob vzorčenju opravi terenske meritve ter organoleptično oceni prisotnost vidnih nečistoč, površinsko aktivnih snovi, mineralnih olj, fenolov in pojava cvetenja. V odvzetih vzorcih vode v mikrobiološkem laboratoriju se ugotavlja prisotnost dveh bakterij, ki sta kazalnika morebitnega fekalnega onesnaženja (Escherichia coli, intestinalni enterokoki), ustreznost posameznega vzorca vode pa je ocenjena glede na priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Kakovost kopalnih voda

Ključnega pomena za zdravo kopanje je ustrezna kakovost vode. V naravnih vodah najdemo števila živa bitja, ki jim je voda naravno bivalno okolje in običajno ne pomenijo neposrednega zdravstvenega tveganja za kopalce. Človek pa v površinske vode vnaša številne odplake, med njimi tudi fekalije prek komunalnih izpustov, iztokov, z gnojenjem kmetijskih površin in njihovim spiranjem ob dežju, v vodo pa jih vnašajo tudi kopalci in živali. Prav s fekalijami onesnažene vode so tveganje za zdravje kopalcev, saj prisotni patogeni lahko povzročajo različne bolezni in infekcije. Kvantitativen kazalnik fekalnega onesnaženja voda je prisotnost indikatorskih bakterij v vodi, kot so Escherichia coli ter intestinalni enterokoki. Obe bakteriji redno spremljamo na kopalnih vodah in njuna prisotnost je osnova za oceno ustreznosti posameznega vzorca vode glede na priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter za oceno stanja ob koncu kopalne sezone.

Ocena ustreznosti vzorca kopalne vode

Ustreznost kopalne vode ugotavljamo predvsem na osnovi mikrobiološke kakovosti vode oziroma na osnovi drugih pojavov v kopalnih vodah, ki lahko takoj ali pozneje neposredno ali posredno ogrožajo življenje ali zdravje kopalcev oziroma ljudi. Ob neustrezni kakovosti vode se kopanje lahko odsvetuje oziroma prepove na osnovi priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Ocena stanja kopalne vode

Ocena stanja kopalne vode pomeni razvrstitev kopalnih voda v razrede kakovosti (slaba, zadostna, dobra, odlična kopalna voda). Pripravimo jo na osnovi podatkov vsebnosti indikatorskih bakterij v zadnji in treh predhodnih kopalnih sezonah na osnovi statističnega izračuna.

Natančen postopek ocenjevanja stanja kopalnih voda podaja Uredba o upravljanju kakovosti kopalnih voda.

Poročila o kakovosti kopalnih voda