Vodovarstvena območja

Določanje vodovarstvenih območij

Vodovarstvena območja (VVO) določi Vlada Republike Slovenije z uredbo o vodovarstvenem območju. Kjer takšna uredba še ni sprejeta, se še naprej uporabljajo občinski odloki o varstvu virov pitne vode oziroma o določitvi varstvenih pasov.

Meje vodovarstvenega območja so določene glede na naravne značilnosti vodnega vira in območja, s katerega vanj priteka voda (napajalnega območja). Pri določanju območja se upoštevajo predvsem možne poti širjenja mikroorganizmov ter kemijskih in fizikalnih onesnaževal do zajetja ter tveganje, da bi posegi ali dejavnosti povzročili onesnaženje.

Zato so lahko na vodovarstvenih območjih gradnja, kmetovanje in druge dejavnosti omejene ali dovoljene le pod določenimi pogoji. Namen teh omejitev je preprečevanje onesnaženja ter zagotavljanje zadostne količine zdravstveno ustrezne pitne vode.

Vodovarstveno območje ni nujno omejeno na eno občino. Ker je določeno glede na naravne značilnosti vodnih virov, lahko sega tudi čez administrativne meje občin.

Območje zajetja in notranja območja

Območje zajetja (VVO 0) je praviloma ograjeni del vodovarstvenega območja neposredno okoli zajetja. Dostop v ta ograjeni del imajo samo pooblaščene osebe, ki izvajajo obvezno občinsko gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo.

Zajetje je objekt, ki je namenjen neposredno za odvzem vode iz vodnega telesa in je lahko zajeti izvir, drenažno zajetje, črpališče s črpalno vrtino ali vodnjakom, če gre za zajetje podzemnih voda. Zajetja so lahko tudi na delu tekoče površinske vode (vodotok) ali stoječe vode (naravno ali umetno jezero).

Zaradi različne stopnje varovanja se vodovarstvena območja delijo na notranja območja, in sicer:

• najožje vodovarstveno območje z najstrožjim vodovarstvenim režimom,
• ožje vodovarstveno območje s strožjim vodovarstvenim režimom in
• širše vodovarstveno območje z milejšim vodovarstvenim režimom.

Najožje vodovarstveno območje (VVO I) je območje okoli zajetja. Zaradi naravnih značilnosti tega območja onesnaževala zelo hitro dosežejo zajetje, zato mora biti območje določeno tako, da se zagotavlja sprejemljivo tveganje za onesnaževanje s patogenimi mikroorganizmi in drugimi onesnaževali.

Ožje vodovarstveno območje (VVO II) mora biti glede na naravne danosti območja določeno tako, da zagotavlja dovolj dolg zadrževalni čas in zadostno razredčenje onesnaževal ter dovolj časa za ukrepanje ob onesnaženju. S tem se zagotavlja sprejemljivo tveganje za onesnaženje vode v zajetju z onesnaževali, ki  razpadajo počasi. 

Širše vodovarstveno območje (VVO III) zajema celotno napajalno območje zajetja in je namenjeno dolgoročnemu zagotavljanju zdravstvene ustreznosti pitne vode. Na tem območju mora vodovarstveni režim zagotavljati sprejemljivo tveganje za onesnaženje vodnega telesa z radioaktivnimi snovmi ali snovmi, ki so obstojne oziroma se razgrajujejo zelo počasi.

Prikazi in meje vodovarstvenih območij ter seznami zemljiških parcel

Notranja območja ter območja zajetij so prikazana na publikacijski karti, ki je del uredbe o vodovarstvenih območjih.

Vodovarstvena območja in njihove meje so v digitalni obliki dostopna na Atlasu voda.

Seznam zemljiških parcel oziroma njihovih delov, ki tvorijo mejo vodovarstvenega območja, in seznam zemljiških parcel znotraj meja vodovarstvenega območja sta del uredbe o vodovarstvenem območju. V nekaterih primerih je seznam zemljiških parcel, ki se nahajajo znotraj vodovarstvenega območja, dostopen v obliki seznama, ki je objavljen samo na svetovnem spletu.

Vodovarstveni režim

Vodovarstveni režim je določen v obliki prepovedi, omejitev in zaščitnih ukrepov. Z vodovarstvenim režimom prepovemo ali določimo pogoje in zaščitne ukrepe, ki jih je treba upoštevati pri posegih v prostor, prepovemo ali omejimo opravljanje dejavnosti ter prepovemo ali omejimo prevoz blaga ali ljudi.  Na najožjem vodovarstvenem območju (VVO I) so določene najstrožje prepovedi, omejitve in zaščitni ukrepi tako glede gradenj kot dejavnosti.

Izpostavljamo, da je zaradi nevarnosti mikrobiološkega onesnaženja pitne vode s patogenimi mikroorganizmi na kmetijskih zemljiščih na najožjih vodovarstvenih območjih (VVO I) prepovedano gnojenje z gnojnico, gnojevko in bioplinsko gnojevko. Prav tako je zaradi varovanja pitne vode na najožjih vodovarstvenih (VVO I) območjih omejena uporaba fitofarmacevtskih sredstev.

Označevanje vodovarstvenih območij

Z namenom varovanja vodnega telesa pred nevarnostmi, zlasti pred razlitjem nevarnih snovi, se vodovarstvena območja označijo s prometnim znakom. Pod prometnim znakom je dodana telefonska številka za takojšnje obvestilo o morebitni nesreči. Prav tako se pod prometni znak lahko doda tudi pojasnilo o vrsti notranjega vodovarstvenega območja.

Nadomestila za zmanjšanje dohodka na kmetijskih zemljiščih zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima

Nadomestilo se na najožjih vodovarstvenih območjih (VVO ) izplačuje zaradi izvajanja ukrepov vodovarstvenega režima, ki se nanašajo na prepovedi, omejitve in zaščitne ukrepe pri kmetovanju (opravljanju kmetijske dejavnosti), določene z uredbami o vodovarstvenih območjih.

Upravičenec do nadomestila je nosilec kmetijskega gospodarstva, ki kmetuje na GERK-u (grafični enoti rabe kmetijskega gospodarstva) na najožjem vodovarstvenem območju (VVO I). Do nadomestila je upravičen za površine GERK-ov z dejansko rabo kot orne površine, trajno travinje ali trajni nasadi.

Zavezanec za izplačilo nadomestila je izvajalec javne službe, ki upravlja zajetje, za katero je na najožjem vodovarstvenem območju (VVO I) določen vodovarstveni režim.

Seznam aktivnih snovi

Seznam aktivnih snovi je seznam, kjer so navedene vse aktivne snovi, ki jih je prepovedano uporabljati pri kmetovanju na najožjih vodovarstvenih območjih (VVO I). Seznam pripravi ministrstvo za kmetijstvo na podlagi rezultatov državnega monitoringa stanja voda, rezultatov monitoringa pitne vode, preveritve vseh fitofarmacevtskih sredstev, ki so registrirana v naši državi, preveritve seznama onesnaževal, nevarnih za podzemno in površinsko vodo, podatkov o možnem spiranju aktivnih snovi v podzemno vodo ter podatkov iz ocenjevanja aktivnih snovi na ravni EU. Seznam velja do objave novega seznama, kateri se praviloma objavi v novembru za naslednje leto.

Seznam velja na najožjih vodovarstvenih območjih (VVO I), ki so sprejeti z uredbo o vodovarstvenih območjih, razen na območju Rižane in Jezerskega, kjer je vodovarstveni režim strožji.