Skoči do osrednje vsebine

Kakovost zunanjega zraka v Sloveniji se je v zadnjih desetletjih bistveno izboljšala, vendar je koncentracija nekaterih onesnaževal v zunanjem zraku še vedno previsoka. Zrak je v Sloveniji onesnažen predvsem z delci PM10 in benzo(a)pirenom (BaP) pozimi ter prizemnim ozonom poleti.

Onesnaževala zraka

Onesnaževala zraka so snovi, ki škodljivo vplivajo na človeka ali okolje. Mednje sodijo plini, kot so na primer dušikovi in žveplovi oksidi, hlapni ogljikovodiki, amoniak ter prizemni ozon. Med onesnaževala zraka uvrščamo tudi delce, ki lebdijo v zraku in so različne velikosti, sestave ter agregatnega stanja.

Nekatera onesnaževala v zrak neposredno sproščajo viri onesnaževanja. Druga, tako imenovana sekundarna onesnaževala, kot na primer prizemni ozon ali sekundarni delci, pa nastajajo v ozračju kot produkt zapletenih kemičnih procesov.

Evropska unija za države članice predpisuje standarde kakovosti zunanjega zraka. Določeni so v Direktivi o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo in Direktivi o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku. Direktivi med drugim določata mejne, ciljne, opozorilne, alarmne ter kritične vrednosti (v angleškem jeziku), metode ocenjevanja za različna onesnaževala ter načine obveščanja javnosti v primeru prekoračitev.

Direktivi sta bili preneseni v slovenski pravni red z Uredbo o kakovosti zunanjega zraka, Uredbo o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku in Pravilnikom o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka.

Mejne vrednosti Evropske unije za kakovost zunanjega zraka so bistveno manj stroge od tistih v smernicah Svetovne zdravstvene organizacije (v angleškem jeziku) za drobne delce PM2,5 in SO2 ter manj stroge za PM10, NO2 in prizemni ozon. 

Evropska komisija je leta 2020 sprejela akcijski načrt Za ničelno onesnaževanje zraka, vode in tal z vizijo doseči ničelno onesnaževanje do leta 2050. V njem so določeni ključni cilji za leto 2030 za pospešitev zmanjševanja onesnaževanja. Del tega akcijskega načrta je tudi revizija Direktive o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo (v angleškem jeziku), da bi se mejne vrednosti Evropske unije za kakovost zunanjega zraka približale tistim v smernicah Svetovne zdravstvene organizacije (v angleškem jeziku).

Meritve kakovosti zunanjega zraka

Kakovost zunanjega zraka ocenjujemo z meritvami koncentracij onesnaževal v zunanjem zraku in modeliranjem kakovosti zraka.

V okviru državne mreže Agencija za okolje izvaja meritve kakovosti zunanjega zraka na različnih merilnih mestih po Sloveniji. Opravljajo meritve žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, ogljikovega monoksida, ozona, organskih spojin ter delcev PM10 in PM2,5. V okviru državne mreže potekajo tudi meritve kakovosti padavin.

Poleg meritev kakovosti zraka v državni mreži potekajo meritve tudi v dopolnilnih mrežah, ki jih izvajajo drugi izvajalci. Vsi podatki so objavljeni v mesečnih in letnih poročilih agencije.

Agencija za okolje izvaja tudi modelsko napoved prizemnega ozona in modelsko napoved delcev PM10.

Načrti za kakovost zraka za prekomerno onesnažena območja

Na območjih, kjer so bile presežene mejne vrednosti koncentracij za delce PM10, so se izvajali načrti za kakovost zraka. Namen teh načrtov je bil v najkrajšem možnem času zagotoviti skladnost z mejnimi vrednostmi z dodatnimi ukrepi, ki se izvajajo dopolnilno k ukrepom, ki se uveljavljajo na ravni celotne države.

Načrte za kakovost zraka pripravi vlada v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi. Od leta 2013 je bilo sprejetih 8 načrtov. Vsi načrti so bili usmerjeni v doseganje skladnosti z mejnimi vrednostmi za delce.

Ko je bila na posameznem območju dosežena skladnost z mejno vrednostjo za delce PM10, se je načrt za kakovost zraka na tem območju prenehal izvajati. Trenutno se na nobenem območju več ne izvaja načrt za kakovost zraka, saj je bila medtem že na vseh območjih dosežena skladnost.

Morebitni novi načrti za  kakovosti zraka bodo tudi v prihodnje temeljili predvsem na ukrepih učinkovite rabe energije ter trajnostni mobilnosti.