Skoči do osrednje vsebine

Kakovost zunanjega zraka v Sloveniji se je v zadnjih desetletjih bistveno izboljšala, vendar je koncentracija nekaterih onesnaževal v zunanjem zraku še vedno previsoka. Zrak je v Sloveniji prekomerno onesnažen predvsem z delci PM10 pozimi in prizemnim ozonom poleti, narašča tudi onesnaženost zraka z benzo(a)pirenom (BaP).

Onesnaževala zraka

Onesnaževala zraka so snovi, ki škodljivo vplivajo na človeka ali okolje. Mednje sodijo plini, kot so na primer dušikovi in žveplovi oksidi, hlapni ogljikovodiki, amoniak ter prizemni ozon. Med onesnaževala zraka uvrščamo tudi delce, ki lebdijo v zraku in so različne velikosti, sestave ter agregatnega stanja.

Nekatera onesnaževala v zrak neposredno sproščajo viri onesnaževanja. Druga, tako imenovana sekundarna onesnaževala, kot na primer prizemni ozon ali sekundarni delci, pa nastajajo v ozračju kot produkt zapletenih kemičnih procesov.

Evropska unija za države članice predpisuje standarde kakovosti zunanjega zraka. Določeni so v Direktivi o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo in Direktivi o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku. Direktivi med drugim določata mejne, ciljne, opozorilne, alarmne ter kritične vrednosti (v angleškem jeziku), metode ocenjevanja za različna onesnaževala ter načine obveščanja javnosti v primeru prekoračitev.

Direktivi sta bili preneseni v slovenski pravni red z Uredbo o kakovosti zunanjega zraka, Uredbo o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v zunanjem zraku in Pravilnikom o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka.

Mejne vrednosti Evropske unije za kakovost zunanjega zraka so bistveno manj stroge od tistih v smernicah Svetovne zdravstvene organizacije (v angleškem jeziku) za drobne delce PM2,5 in SO2 ter manj stroge za PM10, NO2 in prizemni ozon. 

Evropska komisija je leta 2020 sprejela akcijski načrt Za ničelno onesnaževanje zraka, vode in tal z vizijo doseči ničelno onesnaževanje do leta 2050. V njem so določeni ključni cilji za leto 2030 za pospešitev zmanjševanja onesnaževanja. Del tega akcijskega načrta je tudi revizija Direktive o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo (v angleškem jeziku), da bi se mejne vrednosti Evropske unije za kakovost zunanjega zraka približale tistim v smernicah Svetovne zdravstvene organizacije (v angleškem jeziku).

Meritve kakovosti zunanjega zraka

Kakovost zunanjega zraka ocenjujemo z meritvami koncentracij onesnaževal v zunanjem zraku in modeliranjem kakovosti zraka.

V okviru državne mreže Agencija za okolje izvaja meritve kakovosti zunanjega zraka na različnih merilnih mestih po Sloveniji. Opravljajo meritve žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, ogljikovega monoksida, ozona, organskih spojin ter delcev PM10 in PM2,5. V okviru državne mreže potekajo tudi meritve kakovosti padavin.

Poleg meritev kakovosti zraka v državni mreži potekajo meritve tudi v dopolnilnih mrežah, ki jih izvajajo drugi izvajalci. Vsi podatki so objavljeni v mesečnih in letnih poročilih agencije.

Agencija za okolje izvaja tudi modelsko napoved prizemnega ozona in modelsko napoved delcev PM10.

Načrti za kakovost zraka za prekomerno onesnažena območja z delci PM10

Na območjih, kjer so presežene mejne vrednosti koncentracij za delce PM10, se izvajajo načrti za kakovost zraka. Namen  teh načrtov je v najkrajšem možnem času zagotoviti skladnost z mejnimi vrednostmi z dodatnimi ukrepi, ki se izvajajo dopolnilno k ukrepom, ki se uveljavljajo na ravni celotne države.

Načrte za kakovost zraka pripravi vlada v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi. Leta 2013 je bilo sprejetih 7 načrtov, ki so bilo v letu 2017 novelirani. Vsi načrti so usmerjeni v doseganje skladnosti z mejnimi vrednostmi za delce, kar bo glede na značilnosti stanja v Sloveniji ostala prednostna naloga načrtov tudi v prihodnje.  Pričakujemo pa lahko, da bodo identificirana še nova območja, kjer bo ocenjevanje kakovosti zraka izkazalo neskladnost z mejnimi vrednostmi.

Načrti za  kakovosti zraka bodo tudi v prihodnje predvsem temeljili na ukrepih učinkovite rabe in obnovljivih virov energije ter trajnostni mobilnosti. Ker gre za povečini urbana področja, bodo usmeritve načrtov pomemben element trajnostnega urbanega razvoja tako na področju mobilnosti, kot tudi na področju energetike in prostorskega načrtovanja. Pri tem bo ključno usklajeno načrtovanje ukrepov in razvoja na teh področjih in uveljavljanje ukrepov s sinergijskimi učinki za učinkovito rabo energije, trajnostno mobilnost in varstvo okolja.