GOV.SI

Z izvedbo dimnikarskih storitev lahko uporabniki brezskrbno uporabljajo svoje kurilne naprave za predviden namen. Glavne prednosti storitev, ki jih opravljajo licencirani dimnikarji, je varovanje okolja, požarna in zdravstvena varnost ter manjša poraba goriva.

Namen izvajanja dimnikarskih storitev

Zaradi varovanja zdravja, življenja, premoženja, okolja in zaradi učinkovite rabe goriv potrebujemo pravilno vgrajene in vzdrževane kurilne, dimovodne in prezračevalne naprave, ki delujejo varno.

Za vse to skrbijo dimnikarji s pregledi kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav po vgradnji oziroma pred začetkom njihove uporabe, z rednimi letnimi pregledi in čiščenji, z meritvami emisij dimnih plinov, z izrednimi pregledi na zahtevo inšpektorja ali uporabnika, z odstranjevanjem katranskih oblog, s protikorozijsko zaščito, s svetovanjem kako zmanjšati porabo energije in s preprečevanjem izpustov škodljivih emisij.

Pregled kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav

Dimnikarske storitve se izvaja na kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih napravah za:

  • kurilne naprave na trdno gorivo do 1 MW (1000 kW),
  • kurilne naprave na kurilno olje do 5 MW (5000 kW),
  • kurilne naprave na plin do 10 MW (10.000 kW).

Prvi pregled se opravi na novih ali rekonstruiranih napravah zaradi preverjanja, ali so vgrajene v skladu s projektno dokumentacijo oziroma in predpisi. Če so naprave vgrajene neoporečno, dimnikarska družba izda pozitivno poročilo o prvem pregledu naprav, s katerim lastnik izkazuje primernost vgrajenih naprav. Namen teh pregledov je preprečiti, da bi bile na novo vgrajene naprave napačno vgrajene, preprečiti vgrajevanje naprav, ki kot tipski proizvod presegajo mejne vrednosti emisij, zagotoviti potrebne evidence o napravah, ugotoviti odgovorne osebe.

Izredni pregled se opravi praviloma po naročilu pristojnega inšpektorja (lahko tudi po naročilu uporabnika) s katerim se opravi enak postopek kot pri novih napravah. Preverjanja se, ali so obstoječe naprave primerne za obratovanje. Dimnikar izda poročilo o izrednem pregledu naprav.

Redni letni pregled se opravi periodično zaradi ugotavljanja morebitnih nepravilnosti na obstoječih napravah. Gre za ugotavljanje morebitnih sprememb v pogojih obratovanja, morebitnih poškodb na napravah, ustreznosti dovoda zraka itd. Za neoporečne naprave uporabnik prejme pozitivno poročilo, v primeru ugotovljenih nepravilnosti pa negativno poročilo o letnem pregledu in pisno opozorilo z navedbo roka odprave pomanjkljivosti. Namen pregleda je preprečevanje obratovanja obstoječih naprav s pomanjkljivostmi zaradi dotrajanosti naprav, poškodb zaradi obratovanja, vremenskih vplivov in spremenjenih okoliščin s strani uporabnika, kar ima lahko za posledico nezanesljivosti obratovanja naprav in zmanjšanje varnosti.

Po opravljenem pregledu dimnikar izda uporabniku dimnikarskih storitev zapisnik o pregledu, ki vsebuje njegove ugotovitve o stanju naprav.

Če dimnikar ugotovi pomanjkljivosti:

  • uporabniku izda pisno opozorilo ter določi rok za njihovo odpravo,
  • po preteku tega roka mora preveriti, če so pomanjkljivosti odpravljene in
  • če pomanjkljivosti niso odpravljene, o tem obvesti pristojno inšpekcijo.

Čiščenje kurilnih naprav

Čiščenje kurilnih naprav in z njo povezanih dimnih vodov se opravlja zaradi odstranjevanja saj, katranskih in drugih oblog s površin naprav, ki pridejo v kontakt z dimnimi plini ali ostanki zgorevanja. Na ta način se zagotovi neoporečno obratovanje naprav, zagotovi se tudi požarna varnost in poveča varovanje okolja.

Roki čiščenj kurilnih naprav:

  • kurilne naprave na tekoča in plinasta goriva do 50 kW, ki redno obratujejo, je potrebno čistiti enkrat v kurilni sezoni,
  • male kurilne naprave na biomaso z manj kot 20% toplotnimi izgubami z  dimnimi plini, je potrebno čistiti dvakrat v kurilni sezoni in enkrat na leto opraviti letni pregled,
  • kurilne naprave na trdna goriva do 50 kW, ki imajo več kot 20% toplotnih izgub z dimnimi plini in redno obratujejo, je potrebno v primorskih občinah očistiti trikrat v kurilni sezoni, v drugih deli Slovenije pa štirikrat, s presledki najmanj dveh mesecev. Kurilna sezona je obdobje med 1. oktobrom tekočega leta in 31. majem naslednjega leta, za primorske občine od 1. novembra tekočega leta do 30. aprila naslednjega leta.
  • kurilne naprave na olje je potrebno očistiti enkrat na kurilno sezono, letni pregled opraviti enkrat na leto in opraviti 1 krat na leto meritve emisij dimnih plinov.
  • kurilne naprave na plin z atmosferskim gorilnikom je potrebno opraviti letni pregled in meritve emisij dimnih plinov pregledati enkrat na leto in čiščenje dimovodnih naprav po potrebi.

Prve in občasne meritve emisij dimnih plinov

Meritve emisij dimnih plinov se opravijo zaradi preverjanja, ali kurilne naprave presegajo predpisane mejne vrednosti izpustov. Poleg tega so rezultati meritev pokazatelj, kako so naprave vzdrževane, kar je še posebej pomembno za kurilne naprave, odvisne od zraka v prostoru, kot so bivalni prostori. Dimnikar je dolžan izdati predpisano poročilo o meritvah in uporabnika seznaniti z rezultati meritev.

Če izpusti iz kurilnih naprav presegajo mejne vrednosti, je dimnikar dolžan uporabniku izdati pisno opozorilo in mu podati rok za odpravo pomanjkljivosti. Namen meritev emisij dimnih plinov je preprečiti, da bi se vgrajevale kurilne naprave, ki presegajo mejne vrednosti, da se zagotovi njihovo vzdrževanje in nastavitev parametrov zgorevanja tudi z vidika varstva okolja, česar sam uporabnik ne more preveriti.

S tem se zagotovi učinkovita raba goriva in zmanjša količina emisij dimnih plinov, ki bi po nepotrebnem onesnaževale okolje. Izvajanje meritev je torej v interesu uporabnika in javnem interesu.

Cene dimnikarskih storitev

Zakon o dimnikarskih storitvah predvideva določanje zgolj maksimalnih dovoljenih cen, dejanske cene storitev pa so lahko predmet dogovora med dimnikarsko družbo in uporabnikom.  Tako znaša najvišja dovoljena cena izvajanja dimnikarskih storitev 33,00 EUR brez davka na dodano vrednost na uro.

Dimnikar zaračuna znesek za opravljene dimnikarske storitve uporabniku tako, da zmnoži ceno izvajanja dimnikarskih storitev na časovno enoto in normativno število časovnih enot dela dimnikarskih storitev, izraženo v minutah. Za posamezne storitve, ki so opredeljene v pravilniku se znesek za opravljene dimnikarske storitve uporabniku zaračuna tako, da se zmnoži ceno izvajanja dimnikarskih storitev na časovno enoto in število časovnih enot dela dimnikarskih storitev pri uporabniku, izraženo v minutah, in prišteje morebiten strošek materiala.

Kadar je uporabnik dimnikarskih storitev oddaljen po najkrajši kopenski potovalni razdalji več kot 25 km od sedeža dimnikarske družbe oziroma njegove poslovalnice, se uporabniku lahko zaračunajo potni stroški za vsak kilometer nad 25 km, v višini, ki ne sme presegati 0,25 EUR na kilometer. Pri tem se upošteva najkrajša kopenska povezava po javnih cestah, nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet, ali nekategoriziranih cestah v lasti uporabnika, po kateri je dovoljen promet motornih vozil oziroma koles. Strošek se opredeli v ceniku dimnikarske družbe. Kadar dostop ni mogoč po prej omenjenih cestah  se znesku lahko prištejejo potni stroški za vsak kilometer poti, po kateri ni dovoljen promet motornih vozil oziroma koles nad 25 kilometrov, po porabljenem času vendar ne več kot 15 minut za 1 km poti, v višini, ki ne sme presegati zneska iz sklepa, ki določa najvišjo dovoljeno ceno (33 EUR/uro) izvajanja dimnikarskih storitev. Strošek se opredeli v ceniku dimnikarske družbe. V primeru več možnih povezav se upošteva tista povezava, ki je za uporabnika dimnikarskih storitev najugodnejša.

Ukrepi za državljana, ki nepravilno kuri ali uporablja nedovoljena goriva

V malih kurilnih napravah, razen v odprtem kaminu, je dovoljeno uporabljati:

  • naravni les v vseh oblikah (drva, žagovina, kosi, odrezki, lubje, storži) in lesni ostanki,  ki nastajajo pri obdelavi in predelavi lesa ter proizvodnji pohištva
  • briketi ali peleti iz naravnega lesa,
  • riketi ali peleti iz naravnega lesa,
  • plinsko olje
  • druge vrste tekočega goriva in
  • zemeljski plin in utekočinjeni naftni plin.

V odprtem kaminu se lahko uporablja samo naravni les v kosih, vključno s skorjo (polena, sekanci, dračje, storži), lesni ostanki ali briketi ali peleti iz naravnega lesa.

Neupoštevanje določb Uredbe o emisiji šteje kot prekršek za katerega se lahko izreče kazen z globo.

Odločba inšpektorja za okolje o prepovedi kurjenja odpadkov v malih kurilnih napravah se lahko izda v primeru:

  • da je dimnikar ugotovil, da uporabnik kuri odpadke (dokazi, npr.: poročila dimnikarja, meritve dimnikarja, uporaba odpadnega olja),
  • da je dimnikarska družba uporabnika opozorila s pisnim opozorilom in mu določila rok za odpravo pomanjkljivosti 
  • po preteku roka iz opozorila mora javna dimnikarska družba preveriti pri uporabniku ali so pomanjkljivosti odpravljene 

V primeru, da dimnikar po drugem pregledu ugotovi, da uporabnik še vedno kuri odpadke, o celotnem postopku z dokazili obvesti Inšpektorat RS za okolje in prostor, da zaradi kurjenja z odpadki obstoji tveganje za okolje.

Na podlagi vseh dokazil lahko inšpektor za okolje uvede inšpekcijski in prekrškovni postopek pri fizični osebi - uporabniku male kurilne naprave.  Inšpektor lahko  na podlagi dokazov dimnikarja izda prepoved uporabe odpadkov kot gorivo ter odredi ponoven pregled kurilne naprave.

Aplikacija EviDim

V aplikacijo EviDim morajo dimnikarske družbe posredovati evidence izvedenih dimnikarskih storitev. Za dostop do aplikacije vsak uporabnik potrebuje varnostni certifikat.

Osnovna navodila za aktivacijo računa in uvoz certifikata v brskalnik.

Izobraževanje uporabnikov sistema EVIDIM (24.10.2017)

Obvestila o morebitni prekinitvi delovanja aplikacije ter predviden čas prekinitve

  • Trenutno ni obvestil
Naziv Institucija
Ministrstvo za okolje in prostor

Seznam dimnikarskih družb z dovoljenjem in dimnikarjev z licenco

Nasveti za pravilno pripravo drv