Svetlobno onesnaženje
Neprimerna osvetlitev povzroča motečo osvetljenost, ki vpliva na ljudi, ptice in žuželke, ob hkrati nepotrebni veliki porabi električne energije za osvetljevanje. S primernimi ukrepi je to možno omiliti.
Svetlobno onesnaženje je emisija svetlobe umetnih virov, ki lahko povzroča za človeka motečo osvetljenost, zaradi bleščanja ogroža varnost v prometu, zaradi sevanja proti nebu pa vnaša motnje v selitvene poti ptic ter nočno življenje žuželk in drugih živali.
Cilj omejevanja svetlobnega onesnaženja je zmanjšanje moteče osvetljenosti, ki vpliva tako na ljudi kot na ptice in žuželke, ob hkratni omejitvi porabe električne energije, namenjene za osvetljevanje.
Določitev mejnih vrednosti
Mejne vrednosti električne moči svetilk za razsvetljavo nepokritih površin, ki so določene z W/m2 glede na namen razsvetljave (parkirišča, zunanji deli proizvodnih objektov, fasade stavb in objekti za oglaševanje) so določene z uredbo. Nadalje določamo največjo dopustno porabo elektrike za razsvetljavo cest in javnih površin v občini, in sicer 44,5 kWh na prebivalca občine, svetilke pa ne smejo sevati svetlobnega toka nad horizontalo. Z opisanimi ukrepi se zmanjšuje vpliv na ptice in žuželke ob hkratnem omogočanju boljših pogojev za astronomsko opazovanje neba in zmanjšanju porabe električne energije za razsvetljavo. Manjša odstopanja so sicer dovoljena na območju kulturnih spomenikov in športnih objektov. Za namen možnosti zagotavljanja nočne tvorbe melatonina, ki pri človeku uravnava številne biološke funkcije in povzroča zaspanost ter ščiti pred nekaterimi vrstami rakastih obolenj, se določa največja dopustna osvetljenost oken zaradi zunanjih virov svetlobe. Pri tem se uporablja stopenjski pristop; okna stanovanj v mestih so lahko bolj osvetljena, v naseljih manj, na območjih, ki so določena kot naravna vrednota, pa minimalno ali nič.
Za upravljanje z razsvetljavo je prvenstveno zadolžen upravljavec razsvetljave, ki mora imeti, kadar skupna električna moč svetilk presega 10 kW, izdelan načrt razsvetljave. Ta načrt mora biti javno dostopen, iz njega pa morata biti razvidni podrobna lokacija vseh virov svetlobe ter priključna moč svetilk. Posamezniki, občani lahko zato zahtevajo dostop do načrta oziroma podatkov, ter poskušajo z upravljavcem doseči dogovor o spremembi lokalne razsvetljave. Če tega ni mogoče urediti, hkrati pa obstaja sum na kršitev zakonodaje, se naj obvesti Inšpektorat za okolje in energijo.
Javni posvet na temo spremembe Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja okolja
Javni posvet na temo spremembe Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaženja okolja je 14. septembra 2023 organiziralo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Posveta se je udeležilo preko 50 udeležencev. 14 udeležencev je predstavilo svoje prispevke. Javni posvet je bil odlična priložnost za konstruktivno izmenjavo mnenj.
Program posveta in prispevke si lahko ogledate tukaj.