Kaj so nevarne tekočine

Nevarne snovi so lahko strupene, karcinogene, jedke, oksidacijske in dražljive, radioaktivne, kužne, eksplozivne, lahko vnetljive ali povzročajo vžig v stiku z drugimi snovmi. Lahko so tekoče, trdne ali plinaste.

Če so tekoče, lahko pride do razlitja, pri čemer se lahko onesnažijo tla, podtalnica ali voda, če so poleg tega tudi lahko hlapne, pa lahko pride tudi do onesnaženja zraka. Tekoče nevarne snovi so na primer razne kisline, pa tudi etanol, bencin in kurilno olje.

Kdor skladišči tekoče nevarne snovi, mora upoštevati zahteve, ki jih določa Uredba o skladiščenju nevarnih tekočin v nepremičnih skladiščnih posodah, in sicer za skladiščenje vseh tekočin, ki so v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje s kemikalijami, razvrščene in označene kot nevarne kemikalije.

Kje in kako skladiščimo nevarne tekočine

Nevarne tekočine lahko skladiščimo v nepremičnih skladiščnih posodah, kot so nepremični rezervoarji, nepremične posode, bazeni ali lagune. Tudi v primeru, da gre samo za en prostostoječi rezervoar, govorimo o skladišču nevarne tekočine.

Med obratovanjem skladišča morajo upravljavci, to so fizične ali pravne osebe, ki imajo skladišče v posesti ali pa v dejanskem upravljanju, redno pregledovati rezervoarje in zadrževalne sisteme, pa tudi cevovode, priključke in opremo, ki zagotavlja varstvo pred razlitjem skladiščenih nevarnih tekočin, ter jih redno vzdrževati v dobrem stanju. 

 Upravljavci skladišč morajo:

• nevarne tekočine skladiščiti le v ustreznih skladiščnih posodah,
• izdelati načrt ravnanja, s katerim določijo ukrepe za preprečevanje iztekanja in način ravnanja v primeru iztekanja nevarne tekočine,
• voditi evidenco skladiščenih tekočin,
• zagotoviti redno preverjanje ukrepov za preprečevanje iztekanja nevarnih tekočin v okolje,
• upravnemu organu prijaviti oziroma odjaviti skladišče nevarnih tekočin, ter vsako spremembo pri uporabi skladišča,
• izvajati ukrepe za preprečevanje onesnaževanja okolja ob prenehanju uporabe skladiščnih posod.

Zahteve za skladišča nevarnih tekočin

Uredba o skladiščenju nevarnih tekočin v nepremičnih skladiščnih posodah velja za vsa skladišča, katerih zmogljivost presega 0,3 m³, za večja skladišča pa veljajo strožje zahteve.

Zahteve za skladišča, ki presegajo zmogljivost 10 m³

Pri skladiščenju nevarnih tekočin v skladišču, katerega zmogljivost presega 10 m³, mora upravljavec prijaviti uporabo ministrstvu ne le pred začetkom uporabe takšnega skladišča, ampak tudi ob vsaki spremembi, ob prenehanju uporabe skladišča in ob prenehanju uporabe vsakega posameznega rezervoarja, ki sam po sebi presega zmogljivost 10 m³. Skladiščno posodo je potrebno ob prenehanju uporabe izprazniti in očistiti.

Pred prvim polnjenjem skladišča mora upravljavec izdelati načrt ravnanja z nevarnimi tekočinami. Načrt mora med drugim vsebovati opis ukrepov za preprečevanje iztekanja ali razlitja nevarnih tekočin v okolje in ravnanje ob morebitnem nenadzorovanem iztekanju nevarnih tekočin iz nepremičnih rezervoarjev, nepremičnih  posod, cevovodov ali opreme za polnjenje oziroma praznjenje skladiščnih posod. Voditi mora tudi evidenco o skladiščenju nevarnih tekočin, iz katerega je razviden letni pretok nevarnih tekočin v skladišču. Evidenco mora za posamezno koledarsko leto hraniti pet let.

Dodatne zahteve za skladišča, ki presegajo zmogljivost 40 m³

Pri skladiščenju nevarnih tekočin v skladišču, katerega zmogljivost presega 40 m³, mora upravljavec zagotoviti tudi preverjanje ukrepov za preprečevanje iztekanja nevarnih tekočin, in sicer:

• pred prvim polnjenjem nepremičnega rezervoarja,
• z občasnimi pregledi nepremičnega rezervoarja med njegovim obratovanjem, 
• z občasnimi pregledi izpraznjenega nepremičnega rezervoarja, 
• po rekonstrukciji nepremičnega rezervoarja ali
• pred njegovim ponovnim polnjenjem, če nepremični rezervoar ni bil polnjen z nevarno tekočino več kot dve leti.

Poročilo o opravljenem preverjanju mora upravljavec hraniti ves čas obratovanja nepremičnih rezervoarjev.

Zahteve za izvajalce preverjanja ukrepov za preprečevanje iztekanja nevarnih tekočin

Preverjanje ukrepov za preprečevanje iztekanja nevarnih tekočin iz nepremičnih rezervoarjev z zmogljivostjo nad 40 m³ obsega strokovni pregled, pri čemer mora imeti izvajalec preverjanja ustrezno akreditacijo. 

Izvajalec preverjanja mora o opravljenem preverjanju izdelati poročilo ter voditi evidenco o vseh opravljenih preverjanjih in vsaka tri leta poročati pristojnemu ministrstvu o vseh opravljanih preverjanjih.

Izjeme in nadzor

Uredba se pri skladiščenju tekočin v nepremičnih posodah ne uporablja, če:

• je zmogljivost skladišča manjša od 0,3 m³ in so nevarne tekočine skladiščene v prekritih in zaprtih prostorih stavbe, z opremo, ki onemogoča iztekanje nevarnih tekočin v okolje, javno kanalizacijo ali tla;
• na kraju skladiščenja upravljavec ne izvaja pretakanja nevarnih tekočin niti ne polni ali prazni skladiščnih posod;
• se v skladišču začasno skladiščijo nevarni tekoči odpadki in je zmogljivost skladišča manjša od 5 m³, in če začasno skladiščenje traja manj kot 12 mesecev, če se skladiščne posode na kraju ne polnijo ali praznijo, skladišče pa je opremljeno tako, da iztekanje nevarnih tekočin v okolje, javno kanalizacijo ali tla ni mogoče;
• se skladiščijo radioaktivne tekočine;
• se skladišči utekočinjen naftni plin.

Ob nespoštovanju zahtev iz uredbe so zagrožene kazni za upravljavce skladišč nevarnih tekočin, dobavitelje nevarnih tekočin ter izvajalce preverjanja ukrepov. Nadzor nad izvajanjem uredbe izvaja Inšpektorat za okolje in energijo.