Skoči do osrednje vsebine

Dolgotrajna izpostavljenost hrupu je človeku škodljiva. Škodljivi učinki se med drugim kažejo v motnjah spanja, povečanem tveganju bolezni srca in ožilja, povečani vznemirjenosti, ter zmanjšani uspešnosti pri delu in učenju. Prizadevamo si, da se na dolgi rok postopno znižamo število prebivalcev, ki so v svojem življenjskem okolju izpostavljeni višjim ravnem hrupa, hkrati pa varujemo tista območja v urbanem in naravnem okolju, ki s hrupom niso (pre)obremenjena.

Hrup, ki ga slišimo je odvisen od več fizikalnih dejavnikov (jakosti, frekvence, poudarjenih tonov, in tako dalje), kraja in časa (naprimer izrazito bolj moteč je ponoči) ter predvsem od poslušalca samega, njegovega psihofizičnega stanja, trenutnega razpoloženja in časa izpostavljenosti hrupu. A ne glede na subjektivno doživljanje hrupa se, po ugotovitvah svetovne zdravstvene organizacije, škodljivi učinki dolgotrajne izpostavljenosti hrupu med drugim kažejo v motnjah spanja, povečanem tveganju bolezni srca in ožilja, povečani vznemirjenosti, zmanjšani uspešnosti pri delu in učenju, negativnemu vplivu na mentalno zdravje, in drugo.

Zaradi navedenih razlogov je pomembno, da se število prebivalcev, ki so v svojem življenjskem okolju izpostavljeni višjim ravnem hrupa, postopno in dolgoročno zmanjšuje.

Ukrepi za zmanjševanje hrupa

S premišljenim načrtovanjem prostora in izvedbo ukrepov varstva pred hrupom lahko preprečimo, da bi v okolju prišlo do prekomerne obremenitve s hrupom, ali pa obstoječe obremenitve s hrupom zmanjšamo. Na obremenitev okolja s hrupom vpliva vrsta različnih dejavnikov, naprimer: jakost vira hrupa, oddaljenost sprejemnika, oblikovanost površja od vira hrupa do izbrane točke v prostoru (naprimer stanovanjske stavbe), protihrupne ograje, vremenski pogoji, odboj zvoka, in tako dalje.

Zaradi navedenih dejavnikov lahko ukrepe varstva pred hrupom ločimo na ukrepe, s katerimi obremenitev zmanjšamo:

  • na viru hrupa,
  • na poti širjenja hrupa (naprimer s protihrupnimi ograjami) ali
  • na mestu sprejema oziroma pri prejemnikih obremenitve s hrupom (primer: pasivna zaščita oziroma zvočno izolirna okna).

Na obremenitev s hrupom lahko pomembno vplivamo s premišljenim umeščanjem novih posegov v prostor, tako prometnih povezav kot tudi industrije in drugih virov hrupa, ter načrtovanjem ustrezne namenske rabe prostora ob obstoječih virih hrupa.

Hrup cestnega in železniškega prometa

Zmanjševanje obremenjenosti prebivalcev s hrupom ob cestah in železniških progah uresničujemo na način, da se izpostavljenost prebivalcev hrupu v okolju določi s kartiranjem hrupa. Strateške karte hrupa so izhodišče za pripravo ukrepov za obvladovanje hrupa cestnega in železniškega prometa. Dostopne so na spletni strani Agencije RS za okolje – Atlas okolja, med sloji »Okolje« (opomba: Izbor sloja je mogoč, ko uporabniki približajo merilo karte vsaj do 1:150 000). Za ceste in železniške proge se strateško kartiranje hrupa izvede na pet let.

Na podlagi rezultatov kartiranja, v sodelovanju z ministrstvoma pristojnima za promet in za zdravje ter upravo mestne občine, na kateri je poselitveno območje, pripravimo Operativni program varstva pred hrupom. Namen operativnega programa je, da se, z vidika obremenjevanja okolja s hrupom, izboljša kakovost življenja ljudi, ki živijo na območjih v bližini najbolj prometnih železniških prog in cest. Operativni program obravnava območja:

  • v bližini železniških prog z več kot 30 000 prevozov vlakov na leto,
  • v bližini avtocest in hitrih cest ter glavnih in regionalnih cest z več kot tri milijone prevozov vozil na leto ter
  • poselitvena območja z več kot 100 000 prebivalci – to sta poselitveno območje Mestne občine Ljubljana in poselitveno območje urbanistične zasnove mesta Maribor (opomba: znotraj navedenih mest se obravnavajo območja v bližini cest nad 1 milijon prevozov vozil na leto ter območja v bližini železniških prog nad 10 000 prevozov vlakov na leto).

V operativnem programu se določijo cilji in ukrepi za preprečevanje in zmanjševanje hrupa v okolju, kjer je to najbolj potrebno (to pomeni, kjer hrup obremenjuje največje število ljudi) oziroma, kjer je hrup najvišji.

Hrup naprav

Poleg prometa so pomemben vir obremenjevanja okolja s hrupom tudi naprave, ki, zaradi izvajanja proizvodne ali storitvene dejavnosti, povzročajo stalen ali občasen hrup v okolju.

Mednje štejemo npr.: industrijske naprave, naprave za obdelavo odpadkov, vetrne elektrarne, itd.

Povzročitelj obremenitve, torej upravljavec vira hrupa, je v skladu s predpisi dolžan zagotoviti obratovalni monitoring vplivov svojega delovanja na okolje, enkrat v obdobju treh let. V primeru preseganja mejnih vrednosti določenih v Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, pa je dolžan izvesti ukrepe varstva pred hrupom.

Monitoring in ocenjevanje hrupa

Naziv Institucija
Agencija Republike Slovenije za okolje
Iskalnik