Skoči do osrednje vsebine

Na Direktoratu za okolje oblikujemo politike in izvajamo naloge na področjih zagotavljanja kakovosti zraka, varovanja tal, varstva narave, učinkovitega ravnanja z odpadki, varstva pred hrupom in sevanji, industrijskim onesnaževanjem in industijskimi nesrečami ter na področju podnebnih sprememb in presoj vplivov na okolje.

Sektorji direktorata

Teme

  • Celovita presoja vplivov na okolje

    Celovita presoja vplivov na okolje je upravni postopek. Njen namen je preprečiti ali zmanjšati škodljive vplive načrtovanih dejavnosti na okolje in njihove posledice. Izvajamo jo v okviru priprave prostorskih aktov ter drugih planov in programov s področij upravljanja voda, gospodarjenja z gozdovi, kmetijstva, energetike, industrije, prometa, ravnanja z odpadki in odpadnimi vodami, oskrbe prebivalstva s pitno vodo, telekomunikacij in turizma, ki jih na podlagi zakona sprejmejo državni organi ali občine.

  • CO2, onesnaževala in avtomobili

    Promet je ena izmed človekovih dejavnosti, ki dodajajo v ozračje ogromne količine toplogrednih plinov (predvsem CO2) k tistim, ki so prisotni v ozračju naravno, kar povečuje učinek tople grede in povzroča globalno segrevanje.
    Promet tudi močno onesnažuje zrak. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka.

  • Dimnikarske storitve

    Z izvedbo dimnikarskih storitev lahko uporabniki brezskrbno uporabljajo svoje kurilne naprave za predviden namen. Glavne prednosti storitev, ki jih opravljajo licencirani dimnikarji, je varovanje okolja, požarna in zdravstvena varnost ter manjša poraba goriva.

  • Emisije onesnaževal zraka

    Onesnaževanje zraka ocenjujemo z evidencami emisij onesnaževal. V zadnjih desetletjih so se emisije mnogih onesnaževal zraka močno zmanjšale, zaradi česar se je kakovost zraka izboljšala. Kljub temu je potrebno onesnaževanje zraka še zmanjšati, ker je negativen vpliv onesnaženega zraka na zdravje ljudi in okolje še vedno previsok.

  • Čezmejna presoja vplivov na okolje

    Za plane, programe in posege, ki bi lahko pomembno vplivali na okolje v sosednjih državah ali drugih državah članicah EU, je treba izvesti čezmejno presojo vplivov na okolje.

  • Invazivne tujerodne vrste rastlin in živali

    Invazivne tujerodne vrste rastlin in živali vrsta so tujerodne vrsta, katerih ustalitev in širjenje ogroža biotsko raznovrstnost, torej ekosisteme, habitate ali vrste in/ali zdravje ljudi in gospodarstvo. Ljudje so s svojim ravnanjem hote ali nehote te vrste razširili v Sloveniji.
    Najpogosteje rastejo ob cestah, železnicah, gradbiščih, zapuščenih vrtovih in njivah ter ob rekah in potokih.

  • Kakovost zraka

    Kakovost zraka ocenjujemo z meritvami koncentracij onesnaževal v zunanjem zraku. Kakovost zraka v Sloveniji se je v zadnjih desetletjih bistveno izboljšala, vendar je koncentracija nekaterih onesnaževal v zunanjem zraku še vedno previsoka. Zrak je v Sloveniji prekomerno onesnažen predvsem z delci PM10 pozimi in prizemnim ozonom poleti, narašča tudi onesnaženost zraka z benzo(a)pirenom (BaP).

  • Naravne vrednote

    Naravne vrednote so zlasti geološki pojavi, minerali in fosili ter njihova nahajališča, površinski in podzemski kraški pojavi, podzemske jame, soteske in tesni ter drugi geomorfološki pojavi, ledeniki in oblike ledeniškega delovanja, izviri, slapovi, brzice, jezera, barja, potoki in reke z obrežji, morska obala, rastlinske in živalske vrste, njihovi izjemni osebki ter njihovi življenjski prostori, ekosistemi, krajina in oblikovana narava.

  • Naravni parki, naravni rezervati in naravni spomeniki

    Zavarovana območja so naravi parki, naravni rezervati in naravni spomeniki. Naravni parki (zakon jih imenuje širša zavarovana območja) so narodni, regijski in krajinski parki. Zavarovala jih je država, občine ali pa država in občina skupaj, v njih pa veljajo posebni režimi in prepovedi.

  • Neposredni nadzor v naravi

    Če želimo ohraniti čim bolj neokrnjeno naravo, moramo preprečevati posege, ki bi lahko uničili, poškodovali ali bistveno spremenili lastnosti, zaradi katerih jo želimo ohraniti. Izvajanje neposrednega nadzora v naravi, ki je pri tem ključnega pomena, ima pri tem dvojno vlogo: naravovarstveni nadzorniki po eni strani ugotavljajo kršitve in oglobijo storilce, po drugi strani pa škodo v naravnem okolju preprečujejo tudi s svetovanjem, informiranjem in ozaveščanjem ljudi.

  • Ogrožene in zavarovane vrste rastlin in živali

    V Sloveniji je ogroženih petina višjih vrst rastlin, več kot štiri petine vrst dvoživk in plazilcev ter skoraj polovica vrst sesalcev.

  • Sanacija starih okoljskih bremen

    Stara okoljska bremena predstavljajo močno onesnažena območja, na katerih je kljub prenehanju onesnaževanja in njegovi časovni oddaljenosti še vedno zaznati veliko obremenitev za zdravje ljudi.

  • Spremljanje kakovosti tal

  • Trajnostno upravljanje in varstvo tal

    Tla so del zemeljske skorje med površino in kamninsko podlago, ki ga sestavljajo mineralne in organske snovi, voda, zrak in živi organizmi. Zaradi različne kamninske podlage in pedogenetskih procesov nastajajo različne vrste tal (talni tipi), z različnimi fizikalnimi in kemijskimi lastnostmi.

  • Velike zveri

    Velike zveri v Sloveniji so medved, volk in ris. Vse tri so zavarovane s predpis Republike Slovenije in tudi s predpisi Evropske Unije. Za njihovo dolgoročno ohranitev je ključno sobivanje z ljudmi.

  • Industrijsko onesnaževanje

    Industrijska proizvodnja ima pomembno vlogo pri zagotavljanju ekonomske blaginje in trajnostnega razvoja Slovenije in EU, a ima tudi znaten vpliv na okolje. Industrijske naprave prispevajo znaten delež emisij h ključnim onesnaževalom zraka ter imajo tudi druge pomembne okoljske vplive, kot so emisije v vode in tla, nastajanje odpadkov in rabe energije.

  • Hrup v okolju

    Dolgotrajna izpostavljenost hrupu je človeku škodljiva. Škodljivi učinki se med drugim kažejo v motnjah spanja, povečanem tveganju bolezni srca in ožilja, povečani vznemirjenosti, ter zmanjšani uspešnosti pri delu in učenju. Prizadevamo si, da se na dolgi rok postopno znižamo število prebivalcev, ki so v svojem življenjskem okolju izpostavljeni višjim ravnem hrupa, hkrati pa varujemo tista območja v urbanem in naravnem okolju, ki s hrupom niso (pre)obremenjena.

  • Svetlobna obremenitev okolja

    Neprimerna svetlobna obremenitev okolja povzroča motečo osvetljenost, ki vpliva na ljudi, ptice in žuželke, ob hkrati nepotrebni veliki porabi električne energije za osvetljevanje. S primernimi ukrepi je to možno umiliti.

  • Obremenitev okolja z elektromagnetnim sevanjem

    Obremenitev okolja z elektromagnetnim sevanjem povzroča moteče učinke na zdravje in počutje človeka. Z oddaljenostjo od vira elektromagnetnega sevanja ter kratkotrajno uporabo le tega, je vpliv sevanja možno umiliti oziroma izničiti.

  • Varstvo pred industrijskimi nesrečami v večjih industrijskih obratih z nevarnimi snovmi

    Industrijske nesreče, ki so posledica nehotenih izpustov velike količine nevarnih snovi, lahko onesnažijo okolje in škodijo zdravju ljudi. Zaradi varstva ljudi in okolja izvajamo ukrepe za preprečevanje takih nesreč in za zmanjševanje škodljivih posledic v primeru nesreče.

  • Ravnanje z odpadki

    Ravnanje z odpadki zajema zbiranje, prevažanje, predelavo in odstranjevanje odpadkov, vključno s kontrolo tega ravnanja. Učinkovito ravnanje z odpadki lahko bistveno prispeva k učinkoviti rabi virov in ti so bistvenega pomena za zadovoljevanje potreb človeške družbe in zagotavljanje njenega nadaljnjega razvoja.

  • Kaj lahko sami storite za čistejši zrak?

    Tudi z majhnimi spremembami svojih navad in ravnanj lahko vsak prispeva k boljši kakovosti zraka.

  • Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov

    Vse države članice so dolžne v obdobju do leta 2030 dosegati letne cilje omejevanja emisij toplogrednih plinov, k čemur jih med drugim zavezuje veljavna zakonodaja Evropske unije. Cilji po državah članicah se razlikujejo, gospodarsko bolj uspešne imajo višje cilje. S porazdelitvijo prizadevanj med države članice se želi zagotoviti doseganje EU ciljev na stroškovno učinkovit način.

  • Trgovanje s pravicami do emisije

    Trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov je pomemben temelj strategije Evropske unije in njenih držav članic pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Trgovanje predstavlja velik izziv, saj pričakujemo, da bo dolgoročno v veliki meri znižalo stroške zmanjševanja emisij. Trgovanje samo sicer ne omogoča zmanjševanje emisij, vsaj ne neposredno, omogoča pa udeležencem trgovanja, da na stroškovno najugodnejši način dosežejo zmanjšanje emisij TGP.

  • Za ljubitelje narave

    Največ koristnega za naravo lahko naredimo tako, da rastlin in živali ne motimo: ne uničujemo njihovih domovanj in življenjskih prostorov in ne preprečujemo njihovega gibanja in selitvenih poti.

Projekti

  • Vseslovenski projekt, ki ga vodi Ministrstvo za okolje in prostor, bo prispeval h krepitvi upravljanja Nature 2000. Projekt temelji na sodelovanju med različnimi sektorji in deležniki. Na osmih izbranih Natura 2000 območjih bodo partnerji izvedli konkretne akcije na terenu za izboljšanje stanja v naravi. Projekt sofinancira Evropska unija v okviru finančnega mehanizma LIFE.

  • LIFE Krepitev zmogljivosti

    Zaključen

    Projekt LIFE Krepitev zmogljivosti je bil prvi projekt krepitve zmogljivosti (Capacity building) v Sloveniji. Izvajalo ga Ministrstvo za okolje in prostor, ki je odgovorno za implementacijo programa LIFE v Sloveniji.

  • Slovensko partnerstvo za tla je prostovoljno združenje organizacij in posameznikov Slovenije, ki želijo prispevati k trajnostnemu upravljanju in varovanju tal kot pomembnega neobnovljivega naravnega vira v Sloveniji.

Iskalnik