Skoči do osrednje vsebine

Aktivnosti Ministrstva za kulturo v sklopu predsedovanja Slovenije Svetu EU

Dosežki na področju kulture

Eden od pomembnih dosežkov slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije so sklepi, sprejeti na zasedanju ministric in ministrov za kulturo, avdiovizualne zadeve in medije. Zasedanje je potekalo v sklopu Sveta za izobraževanje, mladino, kulturo in šport 30. novembra 2021 v Bruslju.

Sklepi o visokokakovostni arhitekturi in pobudi Novi evropski Bauhaus ter o evropskih avdiovizualnih in medijskih vsebinah so se izoblikovali skozi številne razprave. O prednostnih nalogah slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije so razpravljali na sejah delovnih teles s področij kulture ter avdiovizualnih zadev in medijev (Odbor za kulturo, Delovna skupina za avdiovizualne zadeve in medije) ter v okviru mednarodnih strokovnih konferenc (o pravici do kulturne dediščine kot spodbudi za trajnostni razvoj ter o dostopnosti in konkurenčnosti evropskih avdiovizualnih in medijskih vsebin na evropskem in mednarodnem digitalnem trgu). Sklepi Sveta Evropske unije niso zakonodajni akti, temveč spodbuda državam članicam in Evropski komisiji za nadaljnje spremljanje že sprejetih ukrepov ali mehanizmov ter sprejemanje novih.

Sklepi o visokokakovostni arhitekturi in pobudi Novi evropski Bauhaus

Pomemben korak pri uresničevanju ciljev evropskega zelenega dogovora so sprejeti sklepi o visokokakovostni arhitekturi in pobudi Novi Evropski Bauhaus. Sklepi dopolnjujejo pobudo Evropske komisije, katere namen je uresničevanje ciljev zelenega dogovora prek kulture, kulturne dediščine, ustvarjalnosti, raziskovanja in tehničnega inoviranja. Sprejeti sklepi med drugim vsebujejo priporočila in spodbude državam članicam, da v prostorsko načrtovanje uvedejo predlagana kvalitativna merila in načela krožnega gospodarstva ter izboljšajo dostop do informacij in finančnih instrumentov za podporo vseh prihodnjih projektov, ki so povezani s človekovim bivalnim okoljem.

Sklepi o evropskih avdiovizualnih in medijskih vsebinah

Pandemija covida-19 je med drugim močno prizadela kulturne in ustvarjalne sektorje. Razmah velikih platform pretočnih vsebin (VOD-platform) postavlja države članice Evropske unije pred velik izziv: kako povečati konkurenčnost, dostopnost in enakovredno obravnavo evropskih avdiovizualnih vsebin. Ministrice in ministri so sprejeli sklepe, ki spodbujajo države članice in Evropsko komisijo, da v okviru svojih pristojnosti sprejmejo ukrepe, ki bodo omogočili evropskemu avdiovizualnemu in medijskemu sektorju konkurenčno prednost in trajnostni razvoj na evropskem in mednarodnem trgu s poudarkom na kulturni raznolikosti.

S sprejetjem sklepov so ministrice in ministri utrdili zavezo slovenskega predsedovanja za boljši jutri – za zeleno, trajnostno, kulturno raznoliko in odporno Evropsko unijo. V luči te zaveze so ministrice in ministri v okviru orientacijske razprave o strateškem pomenu kulturne dediščine in dediščinskih pravic za trajnostni razvoj in prihodnost Evrope razpravljali tudi o posledicah talibanskega režima za afganistanski kulturni sektor in pozvali k humani obravnavi najbolj ogroženih skupin afganistanskih umetnikov.

Kot je povedal minister za kulturo dr. Vasko Simoniti, se je z novembrskim zasedanjem zaključilo izjemno plodno in pomembno delo predsedovanja tria – skupaj s Slovenijo sta ga tvorila Portugalska in Nemčija. Minister se je za sodelovanje najlepše zahvalil Moniki Grütters in Graçi Fonseca, nemški in portugalski ministrici, Roselyne Bachelot, francoski ministrici, pa je zaželel uspešno predsedovanje Svetu Evropske unije. Francija prevzema predsedovanje Svetu Evropske unije 1. januarja 2022.

Kulturno-umetniški dogodki

Med dosežke pa uvrščamo tudi niz kulturno-umetniških dogodkov, ki smo jih pripravili v Ljubljani in Bruslju. Z dogodki smo pomembno sooblikovali kulturni in promocijski program slovenskega predsedovanja. Tuji in domači javnosti smo predstavili del bogastva slovenske ustvarjalnosti, ki med drugim širi evropske vrednote in spodbuja k iskanju rešitev za aktualne družbene izzive.

Začetek slovenskega predsedovanja smo 1. julija 2021 obeležili z vrhunsko baletno stvaritvijo na Blejskem otoku, s krstno uprizoritvijo baleta Povodni mož v koreografiji Edwarda Cluga in izvedbi Slovenskega narodnega gledališča Maribor, zaključili pa z Retrospektivo slovenskega filma v Bruslju. V Kraljevi kinoteki Belgije se je odvrtelo deset celovečernih filmskih klasik iz slovenske filmske zakladnice – od nemih začetkov do sodobne produkcije. V Bruslju in na spletu so bila na ogled dela iz bogatega opusa slovenskega kostumografa Alana Hranitelja, ki že več kot 30 let deluje na področju opere, gledališča in filma, dela iz bogate arhitekturne dediščine velike trojice slovenskih arhitektov – Fabianija, Plečnika in Vurnika ter dela sodobne slovenske likovne umetnosti. Kurator slednje razstave, kustos Marko Košan je pripravil izbor del trinajstih slovenskih umetnikov in umetnic, ki sredi sodobne poplave vizualnih podob množičnih medijev iščejo nove poti slikarskega, kiparskega in fotografskega izraza, usmerjenega k novim utopijam (negotove) prihodnosti. Bogati slovenski zborovski ustvarjalnosti smo lahko prisluhnili v okviru mednarodnega zborovskega festivala Europa Cantat 2021, ki je v Ljubljani gostil tudi nekaj izjemnih glasbenih zasedb iz tujine. V Bruslju pa sta se mezzosopranistka Bernarda Fink in basbaritonist Marcos Fink z večerom samospevov poklonila vrhunskim dosežkom evropskega, tudi slovenskega, in argentinskega glasbenega ter pesniškega ustvarjanja.

Slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije je ponudilo tudi izjemno priložnost, da smo drugim evropskim narodom predstavili pesnitev slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna Zdravljica, katere sedma kitica je himna Republike Slovenije. Pesnitev je imela že ob nastanku leta 1844 in ima še danes evropsko dimenzijo. Zaradi močne sporočilnosti jo je Evropska komisija 31. marca 2020 nagradila s prestižnim znakom evropske dediščine. Faksimile Zdravljice, ki je bil preveden v 24 uradnih jezikov Evropske unije, je bil najvišje protokolarno darilo, ki so ga prejeli predsednice in predsedniki držav in vlad ter institucij Evropske unije. Darilo poudarja zavezanost slovenskega predsedovanja k spoštovanju vrednot evropskega povezovanja. Pripravo darila je vodila Narodna in univerzitetna knjižnica.

Slovenija je letos ponovno sodelovala v izboru za nagrado Evropske Unije za književnost (EUPL). Nagrada pomeni priznanje novim in obetavnim avtorjem iz držav, ki sodelujejo v programu Ustvarjalna Evropa. Med letošnjimi trinajstimi dobitniki in dobitnicami nagrade je tudi slovenska avtorica Anja Mugerli, ki je nagrado prejela za zbirko kratkih zgodb Čebelja družina. Zbrane je na podelitvi nagrad v Bruslju nagovoril minister za kulturo dr. Vasko Simoniti.

Dogodki

 
Narodni muzej Slovenije

Oblike za novo demokracijo: Fabiani – Plečnik – Vurnik

Dopolnjujočo virtualno razstavo "Pionirji slovenske sodobne arhitekture – Fabiani, Plečnik in Vurnik – Oblike za novo demokracijo", ki je od 10. maja 2021 potekala na spletni strani in družbenih kanalih Ministrstva za kulturo, zaokrožujemo z razstavno-knjižnim projektom v Narodnem muzeju Slovenije.

Prednostne naloge na področju kulture

Kultura

  • Ustvarjalnost, kulturne pravice in kulturna dediščina za trajnostne rešitve in razvojni preboj
  • Inovativni potencial kulture s posebnim poudarkom na kakovostnem bivanju v okolju
  • Kakovostna arhitektura in grajeni prostor: pobuda novega evropskega bivanja v okolj

Široko polje ustvarjalnosti, kulturnih pravic in dediščine predstavlja osrednje izhodišče za snovanje trajnostnih rešitev in razvojnega preboja Evropske unije. To pomeni, da bo pomembno vlogo pri snovanju zelene in digitalne prihodnosti Evropske unije odigralo tudi kulturno področje. Prednostno smo se posvetili vprašanju inovativnega potenciala kulture s posebnem poudarkom na kakovostnemu bivanju v okolju, kjer so arhitekturne rešitve zasnovane na podlagi izročila in s pomočjo sodobne tehnologije, v skladu s pobudo Novi evropski Bauhaus, ki jo je zasnovala Evropska komisija.

Avdiovizualna politika in mediji

  • Dostopnost in konkurenčnost evropskih avdiovizualnih in medijskih vsebin
  • Kulturna raznolikost kot dodana vrednost in digitalni razvoj kot odgovornost

Prednost evropskega avdiovizualnega (AV) – in medijskega – sektorja je v njegovi izvirnosti in razvejani ustvarjalnosti. Na to pozitivno vpliva zlasti kulturna raznolikost Evropske unije, ki je tudi temelj mehanizmov Evropske unije za podporo avdiovizualnemu sektorju (programi Ustvarjalna Evropa 2021–2027, spremenjena Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki zvišuje deleže promocije neodvisnih evropskih AV del ter spodbuja vlaganja v avdiovizualno produkcijo).

Prednostna naloga je pomembna za krepitev avdiovizualnega sektorja kot trga in večanje dostopnosti do globalnega trga za evropske ustvarjalce in profesionalce. To naj bi povečalo možnosti za trajnostni razvoj in večjo konkurenčnost. Hkrati s tem naj bi se povečala dostopnost državljanov do kakovostnih, kulturno in jezikovno raznolikih vsebin. Kultura, jezik, ustvarjalna svobodo so eden od temeljev evropske identitete oziroma evropskih identitet. Razvoj digitalnega trga, ki temelji na upravljanju podatkov, pomembno vpliva na zagotavljanje demokracije v družbi.

Predstavitveni govor ministra za kulturo dr. Vaska Simonitija o prednostnih nalogah s področja kulture ob začetku slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije 

Mednarodni konferenci

Pravica do dediščine kot spodbuda za trajnostni razvoj

Od 10. do 11. septembra 2021 je prek spleta potekala dvodnevna mednarodna konferenca, katere namen je bil z različnih zornih kotov osvetliti problematiko, navedeno v naslovu konference, in to tudi s predstavitvijo nekaterih konkretnih primerov, ki ponazarjajo pravico do dediščine, njeno vlogo v sodobni družbi in pomen dediščine za trajnostni razvoj. Opredelitev predmeta razprave pomeni proces, ki zahteva resno analizo in odprt dialog. Temu so bili namenjeni uvodni nagovori in predstavitve, oba panela, posvečena nosilnima temama konference, tri delavnice, še posebej pa razprave ob koncu vsakega dela konference in ob zaključku konference.

Najpomembnejša sporočila konference

Pravico do dediščine razumemo celostno, ker je nepogrešljiv del pravice do sodelovanja vsakogar v kulturnem življenju. Zaobsežena je v pravici do znanja, izražanja, ustvarjanja in uživanja v vrednotah, ki se zrcalijo v dediščinski raznovrstnosti in kakovosti našega bivalnega okolja.

Tako razumljena dediščina je za prihodnost človeštva enako pomemben vir kot so to naravni viri in naravna pestrost. Dediščina pomeni vir znanja o naravi in človekovem pazljivem ravnanju z njo. Okrepiti moramo usposabljanje vseh deležnikov in sodelujoča orodja, s katerimi lahko načrtujemo in spremljamo trajnostni razvoj z upoštevanjem in bogatenjem svoje dediščine.

Dediščina kot del kakovostnega življenjskega okolja je navdih za snovanje prihodnjih, človeku razumljivejših in privlačnejših arhitekturnih, urbanističnih in oblikovalskih rešitev, ki bodo, če prestanejo preizkus časa, naša prihodnja dediščina.

Predvsem pa je dediščina del naše humanistične tradicije. Zato je naše glavno sporočilo: kultura in kulturna dediščina naj postaneta humanistična agenda Evrope, združene na podlagi evropskih vrednot.


Govor ministra za kulturo dr. Vaska Simonitija ob začetku mednarodne konference

Kako povečati dostopnost in konkurenčnost evropskih avdiovizualnih in medijskih vsebin

Od 12. do 13. oktobra 2021 je v Cankarjevem domu in prek spleta poteka dvodnevna mednarodna strokovna konferenca o tem, kako omogočiti enakovredno razmerje med akterji na svetovnem trgu ponudnikov avdiovizualnih vsebin. Razmah velikih platform pretočnih vsebin (VOD-platform) postavlja države članice Evropske unije pred velik izziv: kako povečati konkurenčnost, dostopnost in enakovredno obravnavo evropskih avdiovizualnih vsebin.

Na konferenci so med drugim razpravljali o prednostih in slabostih novih tehnologij za spodbujanje in večjo prepoznavnost evropskih del, izboljšanju njihove dostopnosti ter razvoju programske opreme za prevajanje, pa tudi o uporabi digitalnih orodij za večjo dostopnost do avdiovizualnih del in medijskih vsebin ter s tem višjo raven socialne vključenosti. Eno od pomembnih spoznanj konference je, da imajo lahko pri krepitvi konkurenčnosti evropskih avdiovizualnih vsebin pomembno vlogo mednarodne koprodukcije.

Rešitev, s katerimi bi evropski avdiovizualni in medijski sektor postal bolj vzdržen in z močnejšim pogajalskim položajem pri vzpostavljanju konkurenčnih razmerij na svetovnem trgu sicer na konferenci niso našli, a so opravili kakovosten razmislek. Kot je v uvodu povedal dr. Vasko Simoniti, je bila konferenca izjemna priložnost za soočenje mnenj predstavnikov različnih interesnih skupin – odločevalcev, producentov in ustvarjalcev.

Fotogalerija
Govor ministra za kulturo dr. Vaska Simonitija ob začetku mednarodne konference

Kulturno-umetniški dogodki

  • Pionirji slovenske sodobne arhitekture – Fabiani, Plečnik in Vurnik

    Virtualna razstava del iz bogate arhitekturne dediščine velike trojice slovenskih arhitektov.

  • Balet Povodni mož

    S krstno uprizoritvijo baleta Povodni mož v koreografiji mednarodno uveljavljenega koreografa Edwarda Cluga smo 1. julija 2021 slavnostno obeležili začetek slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije.

  • Živimo v vznemirljivih časih

    Razstava sodobne slovenske likovne umetnosti. Trinajst umetnikov in umetnic sredi sodobne poplave vizualnih podob množičnih medijev iščejo nove poti slikarskega, kiparskega in fotografskega izraza, usmerjenega k novim utopijam (negotove) prihodnosti.

  • Omara norega klobučarja

    Razstava kreacij kostumografa Alana Hranitelja, ki iz kostumografije prestopajo v svetove umetnosti in združujejo na videz nezdružljivo, odseva domišljijski svet umetnika, ki je zavezan večni lepoti.

  • Festival Europa Cantat 2021

    Ljubljana je gostila največji mednarodni zborovski festival Europa Cantat. Ljubljano je obiskalo nekaj izjemnih glasbenih zasedb iz tujine, posebno pozornost so namenili tudi bogati slovenski zborovski dejavnosti.

  • Bernarda in Marcos Fink: Samospevi brez meja

    Mezzosopranistka Bernarda Fink in basbaritonist Marcos Fink sta se v Kulturnem središču Bozar v Bruslju z večerom samospevov poklonila vrhunskim dosežkom evropskega, tudi slovenskega, in argentinskega glasbenega ter pesniškega ustvarjanja.

  • Retrospektiva slovenskega filma

    V Kraljevi kinoteki Belgije v Bruslju se je od 2. do 22. decembra 2021 odvrtelo deset celovečernih filmskih klasik iz slovenske filmske zakladnice – od nemih začetkov do sodobne produkcije.

  • Film Kapa režiserja Slobodana Maksimovića

    Projekcija slovenskega celovečernega filma Kapa režiserja Slobodana Maksimovića v bruseljskem kinematografu Cinemas Galeries.

Spremljevalni program

Vrha za evropsko kulturno dediščino

Vrh za evropsko kulturno dediščino je v Benetkah od 21. do 24. septembra 2021 organizirala Europa Nostra skupaj z Evropsko komisijo. V ospredju srečanja so bile razprave o trajnostno naravnani, odporni in vključujoči družbi, s poudarkom na potencialu kulture in kulturne dediščine pri okrevanju družbe po pandemiji covida-19. Obravnavane teme sovpadajo z dvema prepoznavnima iniciativama: Novim evropskim Bauhausom in Konferenco o prihodnosti Evrope.

Minister za kulturo dr. Simoniti se je udeležil podelitve nagrad Evropske unije za kulturno dediščino Europa Nostra za leto 2021 in agore o evropski dediščinski politiki "Od Novega evropskega Bauhausa do nove evropske renesanse". Ob robu vrha se je minister na bilateralnem srečanju sestal z italijanskim ministrom za kulturo Dariom Franceschinijem. 

Zeleni in digitalni arhivi v Evropski uniji za vsakogar

Arhiv Republike Slovenije je 4. novembra 2021 v studiu Gospodarskega razstavišča v Ljubljani izvedel dva spletna dogodka, posvečena aktualni problematiki evropskih arhivov. Dopoldan je bil organiziran 29. sestanek Evropske arhivske skupine (EAG), na povabilo in pod vodstvom predstavnikov Evropske komisije (vabljene samo članice EU), popoldan pa 42. sestanek direktorjev nacionalnih arhivov članic EU (EBNA).

Spodbujanje vključenosti – sodelovalni pristopi k digitalni kulturni dediščini

Od 2. do 3. decembra 2021 je prek spleta v skupni organizaciji Europeane in Ministrstva za kulturo potekala mednarodna konferenca Spodbujanje vključenosti – sodelovalni pristopi k digitalni kulturni dediščini. Sodelujoči strokovnjaki so v svojih prispevkih na različne načine osvetlili in podprli enotno sporočilo konference: pozornost kulturnih ustanov mora biti tudi na področju digitalizacije kulturne ponudbe usmerjena k uporabnikom, ki svoje potrebe sporočajo v raznolikih procesih vključujočega soustvarjanja kulturnih dobrin.