Filmska ustvarjalnost v Sloveniji se je začela dokaj pozno, prvi celovečerni zvočni film smo ustvarili leta 1948. A kljub poznemu začetku se je filmski izraz urno razvijal in hitro stopil v korak z evropsko in svetovno kinematografijo. Slovenska zgodovina filma ponuja številne pomembne filmske avtorje in izrazito raznolike filmske opuse. Prav o tej raznolikosti priča tudi izbor filmov, uvrščenih v tokratno retrospektivo.

Uvodni nemi film V kraljestvu Zlatoroga iz leta 1931, v režiji Janka Ravnika, bo v bruseljski kinoteki zaživel ob izvirni glasbeni spremljavi kvarteta. V njem poleg avtorja glasbe, slovenskega skladatelja Andreja Goričarja na klavirju igrajo še Matej Haas na violini, Milan Hudnik na violončelu in klarinetist Jakob Bobek. Film je z osupljivimi posnetki narave navdušil že prvo občinstvo in z avtohtonim prikazom življenja v gorah in z gorami gledalce očara še danes. 

Sledili bodo žanrsko raznoliki filmi, ki so jih v obdobju devetih desetletij podpisali najpomembnejši slovenski filmski avtorji: France Štiglic, Boštjan Hladnik, Jože Babič, Matjaž Klopčič, Karpo Godina, Živojin Pavlović, Andrej Košak, Janez Lapajne in Rok Biček. Retrospektiva tako ponuja tudi izjemen vpogled v družbeni in zgodovinski razvoj Slovenije.

Štiglic partizanskemu filmu odreče običajna vojna junaštva in film s svojevrstno poetiko raje povzdigne v s čustvi nabit liričen krik pacifizma (Dolina miru, 1956). Jože Babič v Po isti poti se ne vračaj (1965) odločno in realistično opiše življenje ter odrinjenost sezonskih delavcev, ki lastnoročno »gradijo svetlo prihodnost«. Čigavo, glasno vpraša Babič.

Silovitejši odmik od realizma, ki sovpada z »novimi valovi« v svetovni kinematografiji 60. let 20. stoletja, predstavljata samosvoja raziskovalca filmske forme Boštjan Hladnik in Matjaž Klopčič. Prvi z vznemirljivim filmom Ples v dežju (1961), v katerem z junaki prehajamo med resničnostjo in labirinti duševnosti, Matjaž Klopčič pa v Sedmini (1969) z bridko obravnavo usode mladih posameznikov, katerih odraščanje usodno zaznamuje in pospeši vojni čas.

Drzna raziskovalca filmskega izraza, ki sta s svojimi filmi (neredko duhovito) izražala tudi kritiko političnih elit, sta Karpo Godina in (v Sloveniji večkrat gostujoči srbski filmar) Živojin Pavlović. Pavlovićev ob nastanku močno kontroverzen Nasvidenje v naslednji vojni (1980) je bridka pripoved o političnosti posameznika v vojnem kaosu, Splav Meduze (1980) Karpa Godine pa se ozre v preteklost, opisuje jugoslovansko avantgardo iz začetka 20. stoletja, se spogleduje z dadaizmom in nadrealizmom, a vendarle spregovori tudi o družbenih odnosih v sodobnosti.

Outsider (1997) Andreja Košaka je tematski filmski korak iz Jugoslavije v Evropo, saj kritično obravnava mladost v sponah politike v nekdanji skupni državi, a odraščanje v filmu vendarle odzvanja z nekaj nostalgije – po časih, ko je cvetela punkovska subkultura. Kratki stiki (2006) Janeza Lapajneta in Razredni sovražnik (2013) Roka Bička predstavljata slovensko kinematografijo, ki stopa v koraku z evropsko – intimne zgodbe, v katerih se zrcali stanje družbe v zahodnem svetu.

Če se ozremo po naboru Retrospektive slovenskega filma in tudi širše, po slovenski filmski pokrajini, lahko kot skupni imenovalec slovenskega filma poudarimo svobodno avtorsko delovanje filmskih ustvarjalcev. Filme pogosto bogatijo povsem samosvoji formalni in narativni prijemi, močan čut avtorjev za družbo in posameznika ter njihov kritični pogled na družbenopolitične okoliščine sodobnosti ter intimne razmere, v katerih živi slehernik.

Retrospektivo v okviru slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije v sodelovanju s Kraljevo kinoteko Belgije pripravlja Slovenska kinoteka s pomočjo Slovenskega filmskega centra in Slovenskega filmskega arhiva pri Arhivu Republike Slovenije ter ob podpori Ministrstva za kulturo Republike Slovenije.

Retrospektiva slovenskega filma

2. 12. 2021 ob 19.00
V kraljestvu Zlatoroga
Janko Ravnik, Slovenija (Kraljevina Jugoslavija), 1931, 77', nemi z glasbeno spremljavo v živo

Ljubljanski študent, jeseniški železar in kmet se dogovorijo za izlet v "kraljestvo Zlatoroga" oziroma na slovensko "sveto goro", Triglav. Med potjo se ustavijo pri koscih, gozdnih delavcih in gozdnem čuvaju, naslednji dan obiščejo planšarje in prenočijo pri prelepi pastirici. Tretji dan se povzpnejo na Triglav. Dokumentarno-igrani gorski film je prvi slovenski celovečerni film.
Glasbena spremljava v živo: Andrej Goričar (skladba in klavir), Matej Haas (violina), Jakob Bobek (klarinet), Milan Hudnik (violončelo)

4. 12. 2021 ob 21.00
Dolina miru
France Štiglic, Slovenija (Jugoslavija), 1956, 88'

Po ameriškem bombardiranju slovenskega mesta med drugo svetovno vojno deček Marko in deklica Lotti ostaneta brez staršev. V sirotišnici začne Lotti pripovedovati o dolini, kjer vedno vlada mir. Otroka odločena, da poiščeta "dolino miru", zbežita iz sirotišnice in na poti srečata ameriškega pilota Jima. Zgodnja klasika jugoslovanskega vojnega filma, ki je igralcu Johnu Kitzmillerju leta 1957 v Cannesu prinesla nagrado za najboljšo moško vlogo.

7. 12. 2021 ob 19.00
Ples v dežju
Boštjan Hladnik, Slovenija (Jugoslavija), 1961, 97'

Slikarja Petra v njegovi najemniški sobi zvečer obišče neka ženska, in ko jo odslovi, se v sanjah znajde na deževni ulici, strmeč proti edinemu osvetljenemu oknu, na katerem se prikaže ženska silhueta z vabečimi kretnjami. Peter pozneje v gostilni naveličano prisede k svoji ljubici, gledališki igralki Maruši, in jo po kosilu zapusti. Črna melodrama v ekspresionistično-modernističnem slogu. Po mnenju mnogih kritikov najboljši slovenski film vseh časov.

9. 12. 2021 ob 19.00
Po isti poti se ne vračaj
Jože Babič, Slovenija (Jugoslavija), 1965, 91'

Prvi slovenski film, ki raziskuje življenje sezonskih delavcev iz drugih jugoslovanskih republik v Sloveniji ter realistično in brezkompromisno prikaže razmere, v katerih živijo, ter finančne in osebne težave, s katerimi se morajo v tujem in nenaklonjenem okolju spopadati. Ostra kritika mentalitete "domačinov", ki ne sprejmejo prišleka, čeprav ga v strukturi svojega gospodarstva še kako potrebujejo.

12. 12. 2021 ob 17.00
Sedmina
Matjaž Klopčič, Slovenija (Jugoslavija), 1969, 91'

Ljubljana, pomlad 1941. Srednješolca Niko in Marija sta tik pred maturo, ko vojna vihra zajame tudi Slovenijo in neusmiljeno prekine brezskrbne gimnazijske dni. Mesto zasedejo Italijani, Niko doživi svojo prvo ljubezensko izkušnjo in se priključi odporu proti okupatorju. Med doživljanjem ljubezni in smrti odraste v moža. Eden najpomembnejših filmov Matjaža Klopčiča, posnet po istoimenskem romanu Bena Zupančiča.

13. 12. 2021 ob 21.15
Splav Meduze
Karpo Godina, Slovenija (Jugoslavija), 1980, 100'

Film se spopade z vzdušjem dvajsetih let prejšnjega stoletja na jugoslovanskem podeželju, zato ga od začetka do konca bogatijo literarni in vizualni elementi dadaizma in nadrealizma. Podobno kakor pri ubežnikih na Gericaultovem splavu Meduze je glavni poudarek filma na možnosti napredka znotraj nereda. Glavno vprašanje filma se glasi: je avantgardizem na Balkanu imel smisel? Ironično-nostalgična pripoved o avantgardnem umetniškem gibanju.

15. 12. 2021 ob 21.15
Nasvidenje v naslednji vojni
Živojin Pavlović, Slovenija (Jugoslavija), 1980, 117'

Med počitnicami v Španiji se srečata nekdanja smrtna sovražnika: slovenski partizan Berk in nemški vojak Bitter, ki se je v okupatorjevih vrstah boril v Jugoslaviji. V njunih dialogih oživijo spomini na vojni čas, v katerem sta si bila nasprotnika. Pogovori se prepletajo z živimi podobami osebnih spominov na ljudi in dogodke iz vojnega časa. Kontroverzna, epska pripoved o intelektualcu v vojnem kaosu, posneta po romanu Menuet za kitaro Vitomila Zupana.

17. 12. 2021 ob 19.00
Outsider
Andrej Košak, Slovenija, 1997, 110'

Film govori o odraščanju in odnosih med jugoslovanskimi narodi v politično občutljivih časih v začetku osemdesetih let, kot ozadje zgodbe pa stoji vzpon punka v Sloveniji. Glasbo za film je napisal Saša Lošić, v njem se pojavi tudi glasba punk skupin, na primer Pankrtov. Film še danes velja za slovensko uspešnico.

20. 12. 2021 ob 21.00
Kratki stiki
Janez Lapajne, Slovenija, 2006, 105'

Šofer mestnega avtobusa ponoči v bližini postaje odkrije zavrženega dojenčka. Ločenec konec tedna pride po sina, ki ga že nestrpno pričakuje. Mlada zdravnica se zbliža z invalidom. Posamezne zgodbe spletejo rahločutno dramo o medčloveških razmerjih, v katerih se protagonisti ob sočutju in občutkih krivde spoprijemajo z različnimi pogledi na življenje.

22. 12. 2021 ob 21.15
Razredni sovražnik
Rok Biček, Slovenija, 2013, 112'

Zaradi različnih pogledov na življenje se zaostrijo odnosi med gimnazijci in novim učiteljem nemščine. Ko ena od gimnazijk naredi samomor, sošolci obtožijo učitelja, da je odgovoren za njeno smrt, a spoznanje, da zadeve niso črno-bele, pride prepozno. V filmu je samomor sprožilo dogodkov, ki poskušajo prerasti meje šolskih zidov in so odraz splošnega družbenega vzdušja. Skrajne okoliščine prikažejo prepad med dvema zelo različnima generacijama, ki ga tragedija le še poglobi.