Iz uvodnega nagovora generalne direktorice Direktorata za medije Uršule Menih Dokl:

"Posebnost in velika moč Slovenije je v tem, da je svojo zgodovino, politiko in državo gradila na temeljih kulture in umetnosti, na ustvarjalnosti. V času slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije se v številnih evropskih mestih in različnih krajih po svetu odvija ambiciozen kulturni in promocijski program. Razstave, koncerti, debate in drugi dogodki pričajo o bogastvu slovenske ustvarjalnosti ter potrjujejo njen prispevek k promociji evropskih vrednot in premagovanju aktualnih družbenih izzivov. Mnogi od teh projektov odražajo prednostne naloge slovenskega predsedovanja: izgradnja odporne Evropske unije, spodbujanje digitalne in ekološke tranzicije, zagotavljanje trajnostnega razvoja ter krepitev partnerstev in dialoga s sosednjimi evropskimi državami.

Deset klasičnih filmov slovenske kinematografske dediščine, od začetka nemega do sodobnih produkcij, sledi zgodovinskemu in estetskemu razvoju slovenske kinematografije. Slovensko kinematografijo odlikuje enkraten pristop, tesno povezan z avtorsko poetiko in pogosta kritičnost do družbe. Retrospektiva izpolnjuje tudi evropsko zavezo, saj kinematografija in avdiovizualna produkcija predstavljata platformo za razvoj Evrope v smeri ustvarjanja, avtorskih pravic, pa tudi svobode izražanja filmskih ustvarjalcev."

Iz uvodnega nagovora direktorice Slovenske kinoteke Ženje Leiler Kos:

"Retrospektiva, ki jo nocoj odpiramo, zaradi svoje omejenosti na deset celovečernih igranih filmov seveda ne more odgovoriti na vprašanje, kaj so glavne značilnosti in posebnosti slovenskega filma, naj gre za njegovo obdobje znotraj jugoslovanske kinematografije ali za obdobje po slovenski osamosvojitvi. Morda na to vprašanje skoraj lažje odgovorimo, če se vprašamo, kaj te značilnosti niso. Torej, kaj niso posebnosti slovenskega filma.

Vsekakor v kontekstu slovenskega filma težko govorimo o izrazitih slogovnih ali tematskih tokovih. Nasprotno: slovenski film je predvsem panorama avtorskih poetik, za katere je značilno, da se ne odzivajo na trende, ampak iščejo svoj lasten tematski, estetski in avtorski izraz. To, po drugi strani, spet ne pomeni, da je slovenska kinematografija polna avtorjev s kontinuiranim in prepoznavnim filmskim obrazom; veliko več je režiserjev, ki iz filma v film iščejo in izumljajo nove filmske jezike in pristope. A če bi na vsak način skušali najti neko skupno ali vsaj prevladujočo lastnost slovenska filma, bi jo morda našli v družbeni kritičnosti, v raziskovanju odnosa med posameznikom in vsakokratno družbeno in politično sedanjostjo in posledično s tem v junakih, ki so s konvencijami in normami časa in družbe, v kateri živijo, pogosto v usodnem konfliktu."

Izbor celovečernih filmskih klasik iz slovenske filmske zakladnice se bo na velikem platnu Kraljeve kinoteke Belgije odvrtel do 22. decembra.

Program retrospektive je objavljen na strani Kraljeve kinoteke Belgije.