Uresničene prednostne naloge na številnih področjih

Pomembno prednostno področje slovenskega predsedovanja je bila krepitev odpornosti EU. Do konca predsedovanja Slovenije je bilo potrjenih 22 nacionalnih načrtov za okrevanje. Pomemben napredek smo dosegli na področju zdravja in digitalizacije, med drugim smo sprejeli dogovor članic o aktih o digitalnih trgih in storitvah ter končali pogajanja z Evropskim parlamentom o okrepljeni vlogi Evropske agencije za zdravila (EME) in prenovi uredbe o Evropskem centru za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC). Za evropske državljane smo dosegli tudi pomemben dogovor o nadaljevanju mobilnega gostovanja.

Dosegli smo izboljšanje na področju minimalnih plač v EU ter glede enakopravnejšega plačila žensk in moških. Ministri so prvič sprejeli opredelitev evropskega modela športa in leto 2022 razglasili za evropsko leto mladih. V času slovenskega predsedovanja je imel Svet EU pomembno vlogo pri zagotavljanju varnosti v EU v povezavi z razmerami v Afganistanu in na meji z Belorusijo. Uresničene so spodbudne spremembe glede skupne migracijske in azilne politike EU, glede vstopa Hrvaške v schengensko območje ter potrditve evropske prihodnosti za partnerice Zahodnega Balkana. V času slovenskega predsedovanja se je začel tudi dialog z evropskimi državljani o prihodnosti Evrope.

Ključna vsebinska naloga predsedujoče države članice je vodenje dela Sveta EU, predvsem usmerjanje zakonodajnega dela EU in oblikovanje skupnih stališč Sveta EU za pogovore z Evropskim parlamentom kot sozakonodajalcem in Evropsko komisijo. V tako imenovanih trialogih oziroma pogajanjih med Svetom EU, Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom nam je v tem predsedovanju uspelo poiskati soglasje pri 21 zakonodajnih aktih, kar je velik uspeh. Slovenijo je pri usklajevanjih med državami članicami čakal še dodatni izziv, saj je na podnebni konferenci COP26 novembra v Glasgowu skupaj s Komisijo zastopala EU.

Številni dogodki v Sloveniji in drugih državah

V Sloveniji je potekalo 222 dogodkov, od tega 18 neformalnih ministrskih srečanj. Zaradi razmeroma dobre epidemične slike v poletnih mesecih nam je uspelo več kot polovico dogodkov v Sloveniji izvesti v živo, med njimi tudi najpomembnejši dogodek slovenskega predsedovanja: vrh EU – Zahodni Balkan. Velika zahvala za dobro izvedene dogodke gre Generalnemu sekretariatu vlade RS, ki je sodeloval s številnimi službami, med drugimi tudi s Slovensko vojsko in Policijo pri zagotavljanju voznikov, ki so vozili in spremljali ugledne goste. V Bruslju smo organizirali okvirno1400 sestankov in 250 spremljajočih dogodkov. Slovenija se je v številnih evropskih mestih in po svetu predstavila tudi z bogatim kulturno-promocijskim programom. 

Slovenija simbolno predala štafetno palico Franciji

Države članice EU predsedujejo Svetu EU po vnaprej določenem sistemu rotacije za obdobje šestih mesecev. Slovenija je bila tudi tokrat v triu z Nemčijo, ki je predsedovala v drugi polovici leta 2020, in Portugalsko, ki je predsedovala v prvi polovici leta 2021. Predsedovanje Svetu EU je 1. januarja 2022 prevzela Francija. Ob tej priložnosti se je predsednik Francije Emmanuel Macron zahvalil predsedniku vlade Janezu Janši za sodelovanje, pomembne dosežke na področju zdravja, digitalnih dosjejev in socialnih zadev ter za stalno razpoložljivost. Za opravljeno delo se je Sloveniji zahvalila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je dodala, da je bilo »narejenega veliko, da bi našo evropsko agendo premaknili naprej, od usklajevanj glede covida-19 do pomembnih pobud za trajnostni in digitalni prehod«. Sloveniji so se zahvalili tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel in drugi komisarji.