Skoči do osrednje vsebine

Priložnost za soočenje mnenj odločevalcev, producentov in ustvarjalcev avdiovizualnih vsebin

Od 12. do 13. oktobra 2021 v Cankarjevem domu in prek spleta poteka mednarodna konferenca o tem, kaj je treba ukreniti, da bo celotni evropski avdiovizualni in medijski sektor bolj vzdržen in z močnejšo pogajalsko pozicijo pri vzpostavljanju konkurenčnih razmerij na globalnem trgu. Zbrane sta prvi dan konference nagovorila minister za kulturo dr. Vasko Simoniti in direktor za medijske politike pri Evropski komisiji Giuseppe Abbamonte.

Direktor za medijske politike Giuseppe Abbamonte je pojasnil, da so evropski filmi prek storitve na zahtevo (on-demand) v povprečju na voljo le v treh državah članicah Evropske unije, medtem ko so ameriški na voljo v vsaj petih. Zato je, kot je povedal Abbamonte, eno od glavnih sporočil tokratne konference: evropskim avdiovizualnim podjetjem naj Evropska unija predstavlja izvorni trg.

Govor ministra za kulturo dr. Vaska Simonitija

Spoštovani direktor Abbamonte, spoštovani predstavniki evropskih delegacij, direktorji filmskih in medijskih organizacij, ustvarjalci,

lepo pozdravljeni na konferenci Kako povečati dostopnost in konkurenčnost evropskih avdiovizualnih in medijskih vsebin v Ljubljani. Veseli me, da ste se zbrali v Ljubljani pomembni predstavniki evropskih in nacionalnih institucij skupaj z ustvarjalci vsebin, ki sooblikujejo in bogatijo naš miselni svet in s tem tudi naše poglede na svet, v katerem živimo.

Močan evropski avdiovizualni sektor pomeni sektor, ki je konkurenčen na globalnem trgu z vsebinami, ki ne le izkazujejo vso kulturno in jezikovno bogastvo raznolike Evrope, ampak s svojo izvirnostjo in ustvarjalnostjo omogočajo uporabnikom vpogled v vznemirljivejše interpretacije preteklosti, sedanjosti in prihodnosti na vseh ravneh družbenega, političnega in človeško intimnega življenja. Močan medijski sektor pa je tisti, ki z verodostojnimi informacijami obvešča državljane, da se lahko odgovorno in kritično odločajo o najbolj ključnih vprašanjih za razvoj družbe in demokracije.

Živimo v tehnološki resničnosti, na katero nimamo vedno vpliva. Morda je tudi ne poznamo dovolj, da bi sebi v prid izrabili ali pa da bi se ognili pastem, ki jih ponujajo hitre in všečne vsebine. A ustvarjalnost človeškega duha je pripeljala tudi do tehnoloških rešitev, ki so se zlasti v času epidemije covida-19 prav v zadnjem letu in pol izkazale za dobrodošle in uporabne. Evropskim in seveda vsem drugim gledalcem je bil omogočen dostop do naših najboljših vsebin. Na izbiro imajo možnosti, ki jih še pred leti skorajda ni bilo. Pa vendar večina ljudi pogreša človeški stik in temo kinodvorane.

Zato naj vas ob koncu tega prvega dne povabim na projekcijo naše konference, restavrirano mojstrovino povojnega slovenskega filma Dolina miru, filma, nastalega skoraj pred sedemdesetimi leti, ki nas s svojo stvarno in simbolno govorico nagovarja k življenju, plemenitosti, miru in neustavljivemu hrepenenju. Kot nalašč je prav ta restavrirana verzija filma nastala, ker so digitalne rešitve omogočile, da bodo filmi, nastali v nekoč analognem času, del naše prihodnosti.

Naučiti se moramo, da virtualni in fizični svetovi sobivajo in se ne izključujejo ter da digitalna preobrazba vzpostavlja dolgoročni razvoj, ob spoštovanju zagotavljanja enakovrednih pogojev za vse udeležence na trgu in upoštevanju glavnih načel svobode izražanja in ustvarjanja.

Konferenca omogoča, da se na eni strani soočijo mnenja predstavnikov različnih skupin odločevalcev na evropski ravni in na različnih nacionalnih ravneh ter mnenja producentov in ustvarjalcev vsebin na drugi strani. Zato je to izjemna priložnost, da se predstavniki različnih interesnih skupin poslušajo in razumejo, saj ni namen konference najti le politični konsenz, temveč razumeti in osvetliti različne vidike sedanjih možnosti produkcije in razširjanja avdiovizualnih del ter medijskih vsebin.

Evropska komisija je vzpostavila pomemben akcijski načrt za okrevanje medijskega in avdiovizualnega  načrta s številnimi ukrepi, ki bodo imeli dolgoročne pozitivne posledice na vzdržni razvoj teh sektorjev. Pomembno pa bo tudi, da bodo ukrepom sledili pregled uresničevanja doseženih ciljev, sodelovanje držav članic in prilagajanje novim razmeram na trgu. Pri tem pa vendarle ne gre pozabiti, da ni pomemben samo trg – ukrepi so namenjeni ohranjanju kulturne in tehnološke avtonomije sektorja. Pred evropskimi in nacionalnimi politikami je tako največji izziv: kako iz ustvarjalne in kulturne raznolikosti ustvariti našo največjo prednost. Rezultati konference bodo zato pomembno prispevali k predsedovanju Slovenije Svetu Evropske unije.

Želim vam uspešno delo.