Skoči do osrednje vsebine

Minister dr. Simoniti: predstavitveni govor o prednostnih nalogah s področja kulture na odboru CULT

Minister za kulturo dr. Vasko Simoniti je danes, 13. julija 2021, na odboru Evropskega parlamenta za kulturo in izobraževanje (CULT) predstavil prednostne naloge slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije s področja kulture in avdiovizualnega sektorja. V nadaljevanju objavljamo njegov predstavitveni nagovor.

Predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije

Uvod

Prepričan sem, da je med vami veliko takih, ki ste spremljali oziroma ste seznanjeni z otvoritveno slovesnostjo ob začetku predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije Z baletom Povodni mož v koreografiji v svetu uveljavljenega baletnika in koreografa Edwarda Cluga in v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča Maribor smo začeli predsedovanje s sporočilom Evropski uniji, ne samo, kako umetnost nagovarja z univerzalnim jezikom, temveč, kako pomembno se je zavedati, kakšno naravno in kulturno dediščino imamo.

Prednostne naloge

Sicer pa prednostne naloge slovenskega predsedovanja sledijo evropski agendi zaključujemo program v okviru trio predsedovanja. Slovenske prednostne naloge s področja kulture ter avdiovizualne politike in medijev bodo inovativen potencial kulture in konkurenčnost evropskih vsebin ter soočenje s posledicami pandemije covida-19 v kulturnih in kreativnih sektorjih.

Ukvarjali se bomo z ustvarjalnostjo, kulturnimi pravicami in dediščino, ki predstavlja osrednje izhodišče snovanja trajnostnih rešitev in razvojnega preboja EU. Reševali bomo vprašanja, kako na globalnem digitalnem trgu čim bolj uspešno in konkurenčno izrabiti ključne prednosti evropskih vsebin: to pa so njihova izvirnost, kulturna raznolikost in svoboda ustvarjanja. Sledili bomo razvoju ukrepov, vzpostavljenih za konkurenčni in trajnostno vzdržni evropski avdiovizualni in medijski trg. Svoboda ustvarjanja in izražanja ter kulturna raznolikost so pogoj in dodana vrednost za razvoj sektorja.

Slovenija si bo prizadevala, da bo v novem razvojnem ciklu, ki bo sledil krizi zaradi pandemije covida-19, čim bolj glasno opozorila na pomen kulture.

Avdiovizualni sektor in mediji

Če začnemo kar z avdiovizualnim sektorjem in mediji. Po podatkih Evropskega avdiovizualnega observatorija je evropski avdiovizualnih sektor v letu 2020 izgubil več kot 10 % prihodkov glede na leto 2020 oziroma več kot 15 %, če se izvzame storitve na zahtevo. To je pomenilo upad financiranja izvirne evropske produkcije (več kot 3 milijarde v EU27.) Covid-19 je naglo spremenil trg in uporabniške navade. Zaradi ukrepov zapiranja kinematografov je prihodek iz naslova kinematografskih vstopnic upadel za 70 do 80 % po vsej Evropi. V teh razmerah se je vzpostavila konkurenca za prevladujoče mesto na trgu ponudnikov storitev na zahtevo, s tem pa tudi možnost nove koncentracije oz. monopola s tem, ko so veliki ameriški studii začeli izvajati lastne naročniške storitve na zahtev.

Kovidna kriza je dodatno poglobila nesorazmerje med prihodki od spletnega oglaševanja in prihodki od oglaševanja tradicionalnih prikazovalcev, ki hkrati vlagajo v vsebine. Zvišal se je odstotek plačljivih TV-storitev. Hkrati se je nesorazmerje trga prelilo v večjo obremenitev javnega financiranja, že tudi sicer neprimerljivega glede na velike filmske trge, ki prevladujejo v ponudbah kataloga. Izpostavlja se tudi nesorazmerje med prevladujoči ameriškimi platformami s prevladujočimi storitvami na zahtevo in neprimerljivo majhnim deležem evropskih platform oz. posrednikov. Ostaja pa dejstvo, da evropsko filmsko produkcijo prvenstveno financirajo javni viri in javni RTV-servisi.

V državah članicah Evropske unije se moramo vprašati, kako na globalnem digitalnem trgu čim bolj uspešno in konkurenčno izrabiti naše ključne prednosti. Ključne prednosti evropskih vsebin pa so njihova izvirnost, kulturna raznolikost in svoboda ustvarjanja. Svoboda ustvarjanja in izražanja ter kulturna raznolikost sta pogoj in dodana vrednost za razvoj sektorja. 

Sprememba Direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah je vzpostavila nove obveznosti za kvote evropskih avdiovizualnih del v katalogih ponudnikov storitev na zahtevo. Hkrati je omogočila državam članicam, da predpišejo obveznost ponudnikov storitev na zahtevo, kadar le-ti ciljajo predvsem na njihovo tržišče. Z novo direktivo se povečuje tudi obveznost držav članic, da predpišejo večjo izpostavljenost oziroma promocijo evropskih vsebin v katalogih na zahtevo. Zanimalo nas bo, kako uspešno so bile te določbe prenesene in kako so dejansko zaživele, ob zavedanju, da na evropskem trgu obstajajo strukturne razlike med nacionalnimi trgi. Portugalsko  predsedstvo je pred zaključkom svojega mandata na države članice naslovilo tudi vprašanje, ali naj bi v analizi medijev v letu 2022 še dodatno upoštevali vpliv brexita. Avdiovizualne vsebine iz Združenega kraljestva namreč predstavljajo nesorazmeren delež v evropskih kvotah avdiovizualnih del na zahtevo. 

Novi evropski Bauhaus

V času našega predsedovanja kulturna, okoljska in gospodarsko usmerjena pobuda Evropske komisije Novi evropski Bauhaus prehaja v izvedbeno fazo: odprti bodo razpisi za zbiranje predlogov, na katerih bodo lahko sodelovali vsi zainteresirani, in ne neposredno države članice, da bi z uporabo sredstev EU na nacionalni in regionalni ravni uresničili zamisli za Novi evropski Bauhaus. To seveda ni le okoljski ali gospodarski projekt, mora biti tudi nov kulturni projekt za Evropo. V Sloveniji smo zelo veseli, da lahko predsedujemo v času, ko ustvarjalna pobuda prehaja od besed k dejanjem. Slovenija meni tako kot tisti, ki pravijo, da je trajnostne rešitve našega bivanja mogoče doseči le s tehtnim premislekom o odgovornosti za prihodnost naše dediščine in kulturnega izročila.

Slovenija se tudi strinja z Evropsko komisijo, da je Novi evropski Bauhaus del zelenega dogovora in prizadevanj za obnovo in odpornost ter je kot tak pomemben člen nadsektorskih politik EU in držav članic. V Novem evropskem Bauhausu vidimo uresničevanje zelenega dogovora v našem življenjskem okolju.  Pobuda povezuje gospodarski, okoljski in socialni (pretežno kulturni) steber trajnostnega razvoja in naša prizadevanja pragmatično usmerja v izboljšave bivalnega okolja v mestih in na podeželju. Slovenija pozdravlja tovrstne politike, pri katerih z evropskimi in nacionalnimi razvojnimi sredstvi in z medresorskim povezovanjem dosežemo otipljive ukrepe, katerih pozitivne učinke v svojem življenju občutijo naši državljani. Izkoristiti moramo to ustvarjalno in interdisciplinarno pobudo in odločno stopiti na pot do cilja, ki se nam po teh letih, odkar je vznikla pobuda o novem Bauhausu, že kaže, to je način življenja, ki enakovredno vključuje umetnost, kulturo, znanost in tehnologijo, navsezadnje tudi socialno vključenost.

Skupni cilj projektov, pobud in ukrepov, ki se izvajajo pod okriljem Novega evropskega Bauhausa, se torej pragmatično usmerja v izboljšave bivalnega okolja v mestih in na podeželju, pri čemer ob razumevanju vseh izzivov sodobnega sveta, ki narekujejo uveljavitev nove tehnologije, arhitekturni premisleki ne bodo zaobšli tistih temeljev, ki jih nosi in predstavlja kulturno izročilo – tradicije in kulturne dediščine. 

Odprava posledic pandemije covida-19

Glede razprave o posledicah pandemije covida-19 na kulturne in kreativne sektorje, ki so do določene mere vsekakor že poznane in so bile že večkrat obravnavane na različnih konferencah in na Svetu za kulturo, lahko ugotovimo, da so te posledice na določenih področjih kulture in ustvarjalnosti zelo velike, kar kažejo že omenjeni avdiovizualni sektor in medijski sektor, glasbene dejavnosti v živo in podobno. Tu je bila v okviru Načrta za okrevanje in odpornost že izkazana določena pozornost držav članic, ki so lahko namenile sredstva iz tega fonda tudi za kulturne vsebine, povezane z digitalnimi, zelenimi in inovativnimi vsebinami.

Ob tem je vredno poudariti, da je v Načrtu za okrevanje in odpornost prišlo do uveljavitve kulturnega področja in je bilo določeno najmanj 2 odstotka od sredstev nacionalnega načrta, kar je vsekakor zasluga vašega odbora. Prav tako je predstavlja široko pahljačo podpori in spodbujanju kulturnega in ustvarjalnega sektorja nadaljevanje programa Ustvarjalna Evropa 2021–2027. In seveda smernice, ki jih je 29. junija 2021, torej pred 14 dnevi, objavila Evropska komisija, da bi dopolnila in podprla ukrepe držav članic pri odpravljanju posledic novega izbruha koronavirusa na kulturnem področju in v ustvarjalnem sektorju. Tu gre za t. i. koronavirusni odziv (Corrona Virus Response), za ukrepe, ki se nanašajo zlasti na Ustvarjalno Evropo, to je program Evropske komisije za podporo kulturnemu in avdiovizualnemu sektorju.

Ob vsem povedanem bomo seveda sledili pandemiji oziroma, upajmo, vse boljšemu obvladovanju bolezni covid-19 ter ukrepom in vprašanjem, ki bodo ob koncu leta najbolj aktualni.

Dogodki v Slovenijii

Poleg teh treh glavnih točk bomo v Slovenij v času predsedovanja gostili nekaj pomembnim mednarodnih strokovnih dogodkov.

Naj omenim le dva, ki se povezujeta z že omenjenimi temami, tudi s pandemijo covida-19. Prva konferenca z naslovom Pravica do dediščine kot spodbuda za trajnostni razvoj bo obravnavala pomen vrednot, na katerih temelji evropska identiteta v vsej svoji raznolikosti in istosti hkrati ter se povezuje tudi s projektom Novi evropski Bauhaus; druga konferenca z naslovom Širša dostopnost in konkurenčnost evropskih avdiovizualnih in medijskih vsebin, v povezavi z medijsko pluralnostjo in pravico do svobode govora ter poudarkom na kulturni in jezikovni raznolikosti pa bo izhajala iz prednostnih nalog predsedovanja, to so svoboda govora, pomen jezikovne in kulturne raznolikosti ter odgovornosti z vidika globalnega tehnološkega razvoja.

Poleg teh načrtujemo še nekaj drugih prireditev. Pravkar smo odprli razstavo slovenske sodobne likovne umetnosti Živimo v vznemirljivih časih v Evropskem parlamentu. Danes popoldan bomo na sedežu Sveta Evropske unije odprli razstavo znanega kostumografa Alana Hranitelja, ki je tudi atraktivna in vredna ogleda. Ob tem bi opozoril še na eno prireditev, ki bo v našem glavnem mestu, to je v Ljubljani: začel se bo mednarodni zborovski festival Europa Cantat, ki bo trajal ves teden. Zanimivo se mi zdi posebej poudariti, da je festival Europa Cantat največja zborovska prireditev in da je imenitna tudi zato, ker nagovarja široke sloje ljudi in ob predsedovanju širi zavest o EU med ljudmi, ki jim pogosto manjka ta evropska identitetna značilnost.

Toliko na kratko o našem programu. Upam, da bo ustrezno sprejet in da bomo dobili tudi vašo podporo in sodelovanje ob našem predsedovanju.