Jeziki v vzgoji in izobraževanju

Slovenščina

Slovenščina je uradni ter za večino prebivalstva prvi oziroma materni jezik, zato ji je v okviru vzgojno-izobraževalnega dela namenjeno največ ur in veliko pozornosti. Slovenščina vstopa v vzgojno-izobraževalni prostor v različnih vlogah: kot učni jezik, kot strokovni/akademski jezik, kot samostojen predmet ter kot drugi jezik govorcev in govork drugih materinščin.

Slovenščina kot učni jezik

Slovenščina je učni jezik v slovenskem vzgojno-izobraževalnem sistemu. Na narodnostno mešanih območjih pa sta učna jezika tudi italijanščina in madžarščina. Jezikovne kompetence v učnem jeziku so ključne za doseganje standardov znanja ter za zagotavljanje pravičnosti in kakovosti v izobraževanju.

Vzgojno-izobraževalni proces temelji na uporabi jezika, zato je vsak učitelj tudi učitelj jezika. Pomembno je, da se natančno prepozna vloga jezika v kognitivnih procesih, povezanih s poučevanjem posameznih predmetov. Vsak predmet razvija svoje izrazoslovje, ki odraža specifične vsebine in koncepte, hkrati pa oblikuje poseben nabor besed, ki v tem kontekstu dobijo nove pomene. To imenujemo strokovni jezik oziroma strokovna pismenost (angleško subject-specific literacy), ki v učnih načrtih pogosto ostaja spregledana. V zadnjem času se uveljavlja tudi izraz akademski jezik.

Slovenščina kot učni predmet

Učni načrt za slovenščino v osnovni šoli je v uporabi od 1. septembra 2019. Za srednjo šolo je v uporabi učni načrt za slovenščino (gimnazija), potrjen februarja 2008.

Slovenščina je eden izmed temeljnih splošnoizobraževalnih predmetov v srednjem strokovnem izobraževanju, v poklicno-tehniškem izobraževanju ter v srednjem in nižjem poklicnem izobraževanju.

Ob podpori Evropskega socialnega sklada in Ministrstva za kulturo so na podlagi učnih načrtov za slovenščino nastala interaktivna učna e-orodja, dostopna na portalih Franček in Slovenščina na dlani, za prepoznavanje in odkrivanje težav pri branju učencev pa je na voljo tudi aplikacija KOBI. Orodja so namenjena bogatitvi pouka slovenščine v osnovnih in srednjih šolah in prilagojena potrebam učencev v digitalni dobi.

Slovenščina kot drugi jezik

Izraz slovenščina kot drugi jezik se uporablja v štirih različnih vzgojno-izobraževalnih situacijah:

1. Na obeh narodnostno mešanih območjih, kjer so otroci, učenci in dijaki dvojezični

Tistim, katerih prvi jezik sta italijanščina ali madžarščina, predstavlja slovenščina drugi jezik/jezik okolja. Na območju, kjer živi italijanska narodna skupnost in kjer vzgojno-izobraževalno delo poteka v italijanskem jeziku, se slovenščina kot drugi jezik v osnovni in srednji šoli poučuje v okviru predmeta slovenščina kot drugi jezik, v vrtcu pa poteka seznanjanje s slovenskim jezikom. Na območju, kjer živi madžarska narodna skupnost, pa vzgojno-izobraževalno delo poteka dvojezično po celotni vertikali.

Slovenščina kot drugi jezik je del izobraževalnega programa, sprejeti so posebni učni načrti tako za osnovno šolo (dvojezična OŠ, OŠ z italijanskim učnim jezikom) kot za splošno in strokovno gimnazijo (dvojezična slovensko madžarska gimnazija, gimnazija z italijanskim učnim jezikom na narodno mešanem območju Slovenske Istre). Prav tako so v uporabi posebni katalogi znanj za slovenščino kot jezik okolja za srednje strokovno in srednje poklicno tehniško izobraževanje ter srednje in nižje poklicno izobraževanje.

Predmeta slovenščina in italijanščina kot drugi jezik na narodnostno mešanem območju slovenske Istre sta vključena v seznam predmetov za določitev tretjega predmeta pri nacionalnem preverjanju znanja v osnovni šoli. 

2. Pri vključevanju priseljencev

Slovenščina je drugi jezik otrok, učencev in dijakov, ki so se v Slovenijo priselili oziroma so otroci priseljencev, in njihov prvi/materni jezik ni slovenščina. V vzgojno-izobraževalni prostor vstopajo brez znanja učnega jezika oziroma s slabim znanjem, zato je zanje učenje slovenščine kot drugega jezika nujno potrebno že v začetni fazi. O slovenščini kot drugem jeziku govorimo tudi takrat, kadar se slovenščina, ki je sicer prvi/materni jezik, zaradi okoliščin (preselitev v tujino) funkcionalno ne razvije dovolj (stopnja sporazumevalne zmožnosti je omejena oziroma postane manjša kot v jeziku okolja) oziroma postanejo govorci učinkovitejši v jeziku države, ki je običajno tudi jezik šolanja. To se po navadi zgodi drugi ali tretji generaciji izseljencev ali zdomskim otrokom, ki celotni proces šolanja opravijo v tujini.

Okvir za delovanje so Smernice za izobraževanje otrok priseljencev v vrtcih in šolah (2012) in Smernice za vključevanje otrok, učencev in dijakov iz drugih jezikovnih in kulturnih okolij v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem (2024).

Strokovni svet za splošno izobraževanje je leta 2020 sprejel učne načrte za začetni pouk slovenščine za učence priseljence za prvo, drugo in tretje vzgojno-izobraževalno obdobje v osnovni šoli. Z učnimi načrti je predvideno tudi znanje izvajalcev, pri čemer velja, da v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju začetni pouk slovenščine za priseljence poučujejo učitelji razrednega pouka ali slovenščine, v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju pa začetni pouk slovenščine poučujejo učitelji slovenščine.

Ministrstvo nudi osnovnim šolam, ki imajo vključene učence priseljence, dodatne ure strokovne pomoči pri učenju slovenščine. Organizacija začetnega pouka oziroma organizacija dodatnih ur slovenščine poteka v skladu s Pravilnikom o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole, ki med drugim določa:

• izvajanje dodatnih ur slovenščine v heterogenih skupinah,
• več pripadajočih ur, tudi v primerih majhnega števila vključenih učencev (skupini od 1 do 4 učencev pripada 120 ur, skupini od 5 do 8 učencev pripada 160 ur, skupini od 9 do 17 učencev pripada 180 ur), poudarek je na jezikovnem opolnomočenju v prvem letu šolanja,
• če se učenci vključijo v slovenski šolski sistem v drugem polletju, so deležni nekoliko manjšega števila ur v prvem letu (35 ur), vendar pa s tovrstnim izobraževanjem nadaljujejo še v prihodnjem šolskem letu (gledamo torej prvo leto od dejanskega datuma všolanja),
• v šolskem letu 2020/21 se v skladu s pravilnikom začne uporabljati možnost sistemizacije deleža delovnega mesta strokovnega delavca na osnovnih šolah, če se v začetku šolskega leta vključi 9 ali več učencev.

Učenci priseljenci se lahko postopno vključijo v obvezni program osnovne šole. To pomeni, da so učenci primarno vključeni v začetni pouk slovenščine in ob strokovni presoji učitelja postopno vstopajo k tistim uram predmetov obveznega programa, kjer lahko sledijo pouku (na primer: šport, likovna umetnost in podobno). Tako sta hkrati omogočeni socializacija in integracija v skupino sovrstnikov govorcev slovenščine.

Pri vključevanju v srednjo šolo znanje slovenskega jezika ni pogoj. Ko se kandidat, ki se je prej šolal v tujini, vključi v srednjo šolo, opravlja preizkus znanja slovenščine po Skupnem evropskem jezikovnem okviru na ravni A2. Če ga ne opravi, šola zanj organizira intenzivni tečaj slovenskega jezika, in sicer ob začetku šolskega leta oziroma v prvem ocenjevalnem obdobju. Tečaj poteka na šoli, kjer je dijak vpisan; učenje slovenskega jezika je zanj obvezno in brezplačno. Dijak, ki se je prvič vključil v izobraževanje po tem, ko je šola že izvedla tečaj, ga lahko opravi v naslednjem šolskem letu. Po opravljenem tečaju dijak opravlja preizkus znanja slovenščine na ravni A2. Za tiste, ki  preizkusa ne opravijo, šola organizira obvezne dodatne ure slovenščine v obsegu do 70 ur. 

Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani organizira tudi tečaje za odrasle priseljence in uporabnikom omogoča pripravo na izpit iz znanja slovenščine na različnih ravneh ter opravljanje izpita. Leta 2020 je končal Evalvacijo modelov učenja in poučevanja slovenščine kot drugega jezika za učence in dijake, ki jim slovenščina ni materni jezik. Poročilo je potrdil Svet za kakovost in evalvacije maja 2021.

3. Pri vključevanju Romov

Prvi oziroma materni jezik romskih otrok je romščina, zato se morajo romski otroci ob vključitvi v redne oblike vzgojno-izobraževalnega dela naučiti slovenščino. Strategija vzgoje in izobraževanja Romov v Republiki Sloveniji še posebej izpostavlja pomen premagovanja jezikovnih ovir z učenjem maternega in slovenskega jezika že v najzgodnejšem obdobju. Pri tem si učitelji in vzgojitelji lahko pomagajo z gradivi, ki so nastala za poučevanje slovenščine kot drugega jezika. 

4. Za uporabnike slovenskega znakovnega jezika

Slovenski znakovni jezik je prvi jezik gluhih oseb, torej je zanje slovenščina drugi jezik, ki se ga morajo v času izobraževanja šele naučiti. Slovenski znakovni jezik je skupaj z jezikom gluhoslepih opredeljen kot učni jezik.

Slovenščina kot jezik Slovencev, živečih izven meja Slovenije: dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture v evropskih državah

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje organizira dopolnilni pouk slovenščine v evropskih državah, strokovno podporo pouku pa nudi Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Pri tej dejavnosti ministrstvo sodeluje s slovenskimi kulturnimi društvi in z veleposlaništvi Republike Slovenije v tujini ter z Uradom za Slovence po svetu.

Cilj dopolnilnega pouka slovenščine v tujini je ohranjanje in razvijanje slovenščine pri Slovencih po svetu, krepitev njihove slovenske identitete, pripadnosti slovenskemu narodu in stikov z matično domovino.

Pouk lahko obiskujejo Slovenci ali njihovi potomci; namenjen je otrokom od 4. leta naprej, mladostnikom in odraslim. Starši in drugi zainteresirani lahko dobijo informacije o pouku pri slovenskih skupnostih v tujini, na veleposlaništvih ali na spletni strani dopolnilnega pouka slovenščine Stičišče.

Dvojezičnost

Italijanščina in madžarščina se pojavita kot učna jezika in jezika okolja na narodnostno mešanih območjih  ter kot tuja jezika izven narodnostno mešanih območij. 

Celovita pravna ureditev italijanske in madžarske narodne skupnosti je urejena z Ustavo Republike Slovenije. Njun položaj in način uresničevanja pravic sta urejena še v področnih zakonih, v drugih predpisih, odlokih in statutih občin na narodnostno mešanih območjih, v drugih pravnih aktih, v meddržavnih pogodbah ali sporazumih ter v mednarodnih konvencijah, ki jih je ratificirala Republika Slovenija.

Pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti imajo pravico do vzgoje in izobraževanja v svojem jeziku ter pravico, da sodelujejo pri oblikovanju in razvoju vzgoje in izobraževanja. Zaradi različnih zgodovinskih okoliščin in mednarodnih obveznosti sta se v Republiki Sloveniji razvila različna modela vzgoje in izobraževanja za pripadnike italijanske in madžarske narodne skupnosti.

Načrt ukrepov Vlade Republike Slovenije o izvrševanju predpisov na področju uresničevanja pravic italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji v obdobju 2021 do 2025 (docx, 4 MB)

Več na spletnih straneh Urada Vlade RS za narodnosti: Italijanska in madžarska narodna skupnost.

Ureditev dvojezičnih območij

Na dvojezičnem območju morajo biti učni načrti, katalogi znanj in izpitni katalogi objavljeni dvojezično. Prav tako se za učence in dijake dvojezičnih šol zagotovijo dvojezične naloge za vsa tekmovanja iz znanja (razen slovenščine in madžarščine), ki so (so)financirana iz javnih sredstev. Pripadniki narodnih skupnosti lahko otroka vpišejo v šolo z italijanskim učnim jezikom oziroma v dvojezično šolo, tudi če živijo izven šolskega okoliša (vendar v tem primeru učenec nima pravice do brezplačnega prevoza). Hkrati bi osnovne šole izven narodnostno mešanih območij - v primeru, če se za to odloči vsaj 5 učencev - pripadnikom posamezne narodne skupnosti morale omogočati tudi interesno dejavnost učenja italijanskega oziroma madžarskega jezika.

Strokovni delavci šol in vrtcev z italijanskim učnim jezikom, razen učiteljev slovenskega jezika, morajo opraviti strokovni izpit v italijanskem jeziku. Strokovni delavci iz dvojezičnih šol in vrtcev opravljajo strokovni izpit iz slovenskega in iz madžarskega jezika, in sicer na osnovni oziroma na višji ravni zahtevnosti.

Madžarščina

Na narodnostno mešanih območjih, kjer živi madžarska narodna skupnost, je z zakonom določeno dvojezično šolstvo. V dvojezičnih šolah morajo strokovni delavci obvladati oba učna jezika. Izven poselitvenega področja narodnih manjšin se madžarščina lahko kot tuji jezik poučuje v okviru obveznih in neobveznih predmetov v osnovni šoli.

Posebnosti dela vzgojno-izobraževalnega sistema in uresničevanje posebnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja ureja Zakon o  posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja (ZPIMVI). Podrobneje ureja posebne cilje vzgoje in izobraževanja za pripadnike italijanske in madžarske narodne skupnosti, posebnosti organizacije, mrežo vrtcev in šol, prilagajanje javno veljavnih programov, določa pa tudi posebne pogoje za strokovne delavce v vrtcih in šolah, dvojezično poslovanje, financiranje izgradnje vrtcev in šol.

Tuji jeziki

Učenje tujih jezikov ima dolgo tradicijo v okviru slovenskega izobraževalnega sistema, znanje tujih jezikov pa je v Sloveniji od nekdaj vrednota. Slovenski vzgojno-izobraževalni sistem spodbuja tudi razvoj raznojezičnosti posameznika ter večjezičnost vzgojno-izobraževalnega prostora.

Slovenija je med osmimi državami, kjer več kot polovica (67 %) prebivalcev meni, da zna govoriti dva tuja jezika. Tudi Evropska raziskava o jezikovnih kompetencah iz leta 2011 kaže, da slovenski devetošolci v znanju angleščine in nemščine pri slušnem razumevanju in pisnem sporočanju dosegajo nadpovprečne rezultate v primerjavi z učenci iz 16 evropskih držav oziroma regij, ki so sodelovali v raziskavi. V bralnem razumevanju so dosežki slovenskih učencev v obeh jezikih povprečni. Kljub temu pa kar 41 % slovenskih devetošolcev pri bralnem razumevanju v angleščini ne dosega pričakovanih rezultatov ob koncu 9. razreda, kot so postavljeni v veljavnem učnem načrtu.

Na drugi strani pa je po podatkih Eurostata iz oktobra 2024 zanimanje za učenje drugega tujega jezika med osnovnošolci v upadu v 16 državah Evropske unije, tudi v Sloveniji.

Evropska komisija - Eurydice (evropsko informacijsko omrežje za izmenjavo podatkov o izobraževanju) je leta 2023 izdala novo poročilo z naslovom Pomembni podatki o poučevanju jezikov v šoli v Evropi 2023.

Nemška jezikovna diploma

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (MVI) že od leta 1998 podpira izvajanje programa Nemške jezikovne diplome (nemško: Das Deutsche Sprachdiplom der Kultusministerkonferenz - DSD). V okviru izvajanja programa se je v Sloveniji vzpostavila mreža osnovnih in srednjih šol, v katerih dijake in učence pripravljajo na opravljanje DSD na I. (A2/B1) in II. (B2/C1) ravni, pa tudi DSD PRO, ki je še posebej namenjena strokovnim in poklicnim šolam.

MVI je izdal soglasja za opravljanje nemške jezikovne diplome 24 šolam: Gimnazija Bežigrad, Prva Gimnazija Maribor, II. gimnazija Maribor, Gimnazija Ptuj, Gimnazija Novo mesto, Gimnazija Kamnik, Šolski center Rudolfa Maistra, Srednja ekonomska šola Celje, Gimnazija Franceta Prešerna Kranj, Gimnazija Murska Sobota, Gimnazija Frana Miklošiča Ljutomer, Srednja šola Črnomelj, Gimnazija Želimlje, Dvojezična srednja šola Lendava, Gimnazija Jožeta Plečnika, Osnovna šola Kapela, Dvojezična osnovna šola Lendava, Gimnazija Jesenice, Gimnazija Poljane, Srednja šola Slovenska Bistrica, Gimnazija Kranj, Šolski center Slovenj Gradec – Gimnazija, Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota, Gimnazija Lava v Celju, Gimnazija Škofja Loka.

Tuji jeziki stroke

Učenje tujih jezikov stroke vključuje učenje tujih jezikov bodisi za izvajanje določenega poklica po zaključeni diplomi bodisi učenje tujih jezikov stroke za posebne študijske namene v nadaljevanju dodiplomskega ali podiplomskega študija.

Tuji jeziki stroke se poučujejo v srednješolskem, višješolskem in visokošolskem izobraževanju. Prevladuje angleščina, sledijo nemščina, francoščina, italijanščina in španščina. Strokovna področja so zelo različna in obsegajo tehnične vede (na primer: tekstil, varnost, biomedicina, kemija, geotehnologija, grafika, letalstvo, strojništvo, promet, gradbeništvo), družboslovne (na primer: sociologija, mednarodni odnosi, medijske komunikacije, turizem, teologija, evropske študije) in poslovne vede ter humanistiko (na primer: zgodovina, etnologija in kulturna antropologija).

Skupni evropski jezikovni okvir in certificiranje znanja tujih jezikov

Skupni evropski jezikovni okvir (SEJO, v angleščini) (angleško The Common European Framework of Reference for Languages (CEFR)) je nastal v okviru Sveta Evrope leta 2001. Dokument podrobno opisuje, česa vse se morajo osebe, ki se učijo jezikov, naučiti, da bodo uporabljale jezik za sporazumevanje, in katera znanja in spretnosti morajo razviti, da bodo lahko učinkovito delovale. Opis zajema tudi kulturni kontekst, v katerega je postavljen jezik. Okvir prav tako opredeljuje ravni jezikovnega znanja od A1 do C2, ki omogočajo, da merimo napredek učečih na vsakem koraku učenja in na vseživljenjski osnovi. Leta 2017 je bila objavljena dopolnitev k Skupnemu evropskemu jezikovnemu okviru, The CEFR Companion Volume with New Descriptors (v angleščini). Na voljo je tudi vsebina v slovenskem jeziku.

Skupni evropski jezikovni okvir predstavlja skupno osnovo za pripravljanje jezikovnih učnih načrtov, kurikularnih smernic, izpitov, učbenikov itn. v Evropi. Razlikuje dva vidika večjezičnosti:

• raznojezičnost (angleško plurilingaulism) pomeni znanje več jezikov,
• večjezičnost (angleško multilingualism) pa soobstoj različnih jezikov v nekem okolju.  

Večjezičnost in raznojezičnost v okviru izobraževalnega sistema lahko spodbudimo tako, da povečamo število jezikov, ki so na voljo v vzgojnoizobraževalnem zavodu, da učence spodbujamo k učenju več kot enega tujega jezika, da pri pouku uporabimo pluralistične oziroma večjezične pristope k jezikom in kulturam ali tudi tako, da zmanjšujemo prevlado angleščine v mednarodnem sporazumevanju.

Skupni jezikovni okvir naj bi odpravil ovire v sporazumevanju med strokovnjaki na področju poučevanja in učenja sodobnih jezikov, ki izvirajo iz različnih izobraževalnih sistemov v Evropi. Pristojni za organizacijo izobraževalnih dejavnosti, načrtovalci vsebine dela, učitelji, izobraževalci učiteljev, izpitne ustanove in drugi si z njim lahko pomagajo, da ocenijo svoje obstoječe oblike dela, jih umestijo v širši kontekst in se med seboj usklajujejo, da bi izpolnili resnične potrebe učencev, za katere so odgovorni. Vse to je moč najti v publikaciji Sveta Evrope: Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje. Glavne novosti Dodatka k SEJO iz leta 2020 so: 

• razlaga ključnih vidikov SEJA za poučevanje in učenje jezikov,
• nove lestvice za posredovanje, raznojezično in raznokulturno zmožnost ter zmožnosti rabe znakovnih jezikov,
• nove lestvice za spletno interakcijo, uporabo telekomunikacij, fonološki nadzor, izražanje osebnega odziva na ustvarjalna besedila (vključno z leposlovjem),
• natančnejši opisi poslušanja in branja v obstoječih lestvicah,
• obogateni opisniki za ravni A1 in C2,
• opredeljena raven »plus« in dodana nova raven »Pred A1«, 
• zapis opisnikov je spolsko nevtralen in vključujoč glede načina sporazumevanja (in tako uporaben tudi za znakovne jezike), mestoma z zamenjavo glagolov, mestoma z alternativama »govorec/kretalec«,
• zgledi uporabe opisnikov za spletno interakcijo in posredovanje  ̶  za zasebno, javno, poklicno in izobraževalno domeno.

Postopke pripravlja, izvaja in vodi Državni izpitni center. 

Vsi kandidati, ki na nacionalnih izpitih iz tujih jezikov v okviru splošne, poklicne mature in izpitih za odrasle dosežejo potrebno število odstotnih točk, bodo prejeli javno veljavni certifikat z naslednjo evropsko ravnjo znanja tujega jezika:

• B1 na poklicni maturi,
• B1 in B2 na splošni maturi, na osnovni in višji ravni zahtevnosti,
• A2, B1 in B2 pri izpitih na osnovni in višji ravni za odrasle.

Drugi tuji jezik se lahko poučuje kot obvezni ali neobvezni izbirni predmet.

Materni/prvi jeziki otrok, učencev in dijakov, ki jim slovenščina ni prvi jezik

V to skupino spadajo štiri večje skupine šolajočih se: priseljenci, pripadniki manjšin, Romi in gluhi.

Priseljenci

Vsako leto ob začetku šolskega leta ministrstvo, pristojno za izobraževanje, objavi povabilo šolam, da oddajo prošnjo za sofinanciranje dopolnilnega pouka maternega jezika in kulture za otroke drugih narodnosti. V prošnji šola navede jezik pouka, učitelja/e, učence, ki bodo pouk obiskovali, ter izjave staršev, da je jezik sporazumevanja v družini tudi jezik dopolnilnega pouka in da se strinjajo z obiskovanjem tega pouka. Ministrstvo na podlagi prošnje izda sklep, v katerem opredeli višino sredstev glede na število učencev, ki bodo pouk obiskovali: 45 evrov na vsakega učenca. Od tega 15 evrov ostane šoli za stroške prostorov, 30 evrov pa je na razpolago učitelju za kritje materialnih stroškov in učnih pripomočkov. Stroške učitelja poravna »druga« stran: izvorna država oziroma starši, lahko pa je učitelj tudi prostovoljec.

Na koncu šolskega leta lahko udeleženci dopolnilnega pouka prejmejo potrdilo ministrstva. Za to mora pravočasno poskrbeti učitelj.

Izobraževanje za učitelje dopolnilnega pouka je enkrat letno organiziral Zavod za šolstvo, od leta 2021 pa ga izvaja Inštitut za narodnostna vprašanja. Tema za leto 2025 je "Igra pri jezikovnem pouku". 

Pripadniki manjšin

V Republiki Sloveniji imata obe ustavni manjšini pravico do uporabe svojega maternega jezika (italijanščine in madžarščine). V okviru šolskega sistema sta se vzpostavila dva različna modela, ki to omogočata. 

Romi

Materni jezik Romov je romščina. Pri vstopu v slovenski vzgojno-izobraževalni prostor se morajo romski otroci slovenščine šele naučiti. Bistvenega pomena je zgodnje vključevanje romskih otrok v vrtce, saj tako precej izboljšajo jezikovno zmožnost v slovenskem jeziku, se lažje vključijo v šolo in dosežejo boljše učne rezultate.

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je v letu 2021 pristopilo k izvajanju projekta Sveta Evrope Vključevanje romskih otrok v vzgojo in izobraževanje: preizkušanje večjezičnih pristopov. Koordinatorica projekta na slovenski strani je zaposlena na Zavodu RS za šolstvo. 

Dostop do video vsebin projekta v slovenskem jeziku: RPPE/VROV_Vključevanje romskih otrok v vzgojo in izobraževanje: preizkušanje večjezičnih pristopov

Dostop do video vsebin z angleškimi podnapisi: RPPE/VROV_Vključevanje romskih otrok v vzgojo in izobraževanje: preizkušanje večjezičnih pristopov (z angleškimi podnapisi)

Jezikovni elementi vključevanja romskih otrok v vzgojo in izobraževanje so vključeni tudi v projekt Centra šolskih in obšolskih dejavnosti Skupaj za znanje in Večnamenski romski centri kot inovativna učna okolja.

Gluhi in slovenski znakovni jezik

Znakovni jeziki so naravni človeški jeziki s polno razvitimi slovnicami, ki namesto slušnega prenosnika uporabljajo vidni prenosnik. Mednje sodi tudi slovenski znakovni jezik, ki je avtohton jezik jezikovne skupnosti gluhih in nekaterih slišečih na območju Slovenije.

Projekt o vključitvi znakovnega jezika v skupni evropski jezikovni okvir

V okviru Evropskega centra za moderne jezike (vsebina v angleškem jeziku), ki deluje v okviru Sveta Evrope v Gradcu, je v letih 2012-2015 potekal projekt za spodbujanje kakovosti pri poučevanju znakovnega jezika (angleško Promoting excellence in sign language instruction - PROSIGN), katerega namen je bil vključitev znakovnega jezika v skupni evropski jezikovni okvir. Projekt PROSIGN se je nadaljeval v letih 2016-2019 v okviru projekta Spodbujanje kakovosti pri poučevanju znakovnega jezika. Marca 2017 je bila organizirana delavnica, ki sta se je udeležila tudi dva predstavnika Slovenije. Kot rezultat udeležbe je nastal slovenski prevod publikacije Znakovni jeziki in skupni referenčni okvir za jezike: Skupni referenčni opisniki stopenj znanja. (Društvo učiteljev gluhih Slovenije, december 2017).

Zmožnost rabe znakovnega jezika je podrobno opisana v Dodatku k SEJO.

Večjezičnost

Večjezičnost je temeljno načelo in družbeno dejstvo v Evropski uniji (politika večjezičnosti, vsebina v angleškem jeziku). Je tudi ena izmed ključnih kompetenc evropskih državljanov. Usklajen soobstoj številnih jezikov v Evropi je močan simbol prizadevanja Evropske unije za združenost v različnosti. Jeziki določajo osebne identitete, hkrati so del skupne dediščine. So most, ki posameznika povezuje z drugimi ljudmi, mu približa druge dežele in kulture, s čimer spodbudijo medsebojno razumevanje. Uspešna politika večjezičnosti izboljšuje življenje državljanov, saj povečuje njihove možnosti za zaposlitev, poenostavlja dostop do storitev in pravic ter prispeva k solidarnosti z okrepljenim medkulturnim dialogom in socialno kohezijo. S tega vidika je lahko jezikovna raznolikost dragocena prednost, še zlasti v današnjem globaliziranem svetu.

V Evropski uniji je 24 uradnih jezikov, v določenih regijah se govori še več kot 60 drugih avtohtonih jezikov.

V Priporočilih Sveta ministrov državam članicam Sveta Evrope številka (98) 6 je med političnimi cilji na področju sodobnih jezikov zapisano (vsebina v angleškem jeziku):

• Vsem Evropejcem omogočiti znanje za izzive vedno večje mednarodne mobilnosti in tesnejšega sodelovanja ne le na področjih izobraževanja, kulture in znanosti, temveč tudi v trgovini in industriji.
• S pomočjo učinkovitejšega mednarodnega sporazumevanja spodbujati medsebojno razumevanje in strpnost, spoštovanje identitet in kulturne raznolikosti.
• Ohranjati in razvijati bogastvo in raznolikost evropskega kulturnega življenja s pomočjo večjega medsebojnega poznavanja nacionalnih in regionalnih jezikov, vključno s tistimi, ki se redkeje poučujejo.
• Zadovoljevati potrebe večjezične in večkulturne Evrope z razvijanjem sposobnosti Evropejcev, da bodo pri medsebojnem sporazumevanju premagovali jezikovne in kulturne meje, za kar je treba spodbujati trajno, vseživljenjsko prizadevanje in vzpostaviti organizacijsko podlago ter financiranje na vseh ravneh izobraževanja.
• Preprečiti nevarnosti, ki bi jih lahko povzročila marginalizacija tistih, ki ne bodo obvladali potrebnih spretnosti za sporazumevanje v interaktivni Evropi.

Odbor ministrov Sveta Evrope je februarja 2022 sprejel Priporočilo CM/Rec(2022)1 o pomenu raznojezičnega in medkulturnega izobraževanja za demokratično kulturo, v katerem poudarja:

• pomen priznavanja kognitivnih, jezikovnih in družbenih prednosti učenja več jezikov ter prikrajšanosti/slabšega položaja učencev, ki imajo dostop samo do enega dodatnega jezika;
• da je ohranjanje in spodbujanje jezikovne raznolikosti Evrope prvi pogoj za povezanost evropskih družb;
• da jezikovna in kulturna raznolikost znotraj posamezne države odraža živost in bogatost evropske kulture;
• da je jezik bistven za razumevanje, vrednotenje in oblikovanje argumentov in mnenj, ki so bistveni/nujno potrebni za demokracijo;
• da ima kakovostno jezikovno izobraževanje odločilno vlogo pri razvijanju volje in sposobnosti posameznikov ter družb za razumevanje tistih z drugačnim ozadjem in pogledi;
• da raznojezične in medkulturne kompetence prispevajo k enakopravnemu in vključujočemu izobraževanju, izobraževalnemu/učnemu uspehu, sodelovanju v demokratični kulturi in družbeni integraciji;
• da raznojezično in medkulturno izobraževanje podpira tudi izobraževalno in družbeno vključenost migrantov ter zapostavljenih skupin učečih se;
• da digitalno okolje ponuja izjemen način, s katerim se ljudje izražajo s pomočjo različnih jezikov, in odpira nove priložnosti za izboljšanje učenja jezikov ter podpiranje in spodbujanje jezikov, ki niso del kurikuluma, vse to pa krepi kulturo demokracije, ki omogoča ustrezno delovanje demokratičnih institucij.

Slovenski vzgojno-izobraževalni sistem spodbuja razvoj raznojezičnosti posameznika ter večjezičnost vzgojno-izobraževalnega prostora. 

Zadnji projekti

• Vključevanje romskih otrok v vzgojo in izobraževanje: preizkušanje večjezičnih pristopov ali Romani Plurilingual Policy Experimentation 2021-2025 (vsebina v angleškem jeziku);
• Jeziki štejejo (2017-2022);
• Jezikovno občutljivo poučevanje v vseh razredih (JOP, Linguistically sensitive teacher education, 2019–2021, vsebina v angleškem jeziku);
• Evropsko jezikovno priznanje (»the European Language Label«, vsebina v angleškem jeziku) se v Sloveniji dodeljuje že od leta 2002.  Evropska komisija želi s to pobudo prispevati k večjemu ozaveščanju o pomenu jezikovne raznolikosti v Evropi. Sprva se je podeljevalo slovenskim projektom s področja učenja in poučevanja jezikov vsako leto, v zadnjem času pa na dve leti. Osrednja institucija, ki organizira podeljevanje Evropskega jezikovnega priznanja v Sloveniji, je Center za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS);
• Evropski dan jezikov, 26. september: pobudo za praznovanje je leta 2001 podal Svet Evrope, kasneje se je obeležitvi tega dneva pridružila tudi Evropska komisija. Evropski dan jezikov je namenjen osveščanju o bogati kulturni in jezikovni raznolikosti v Evropi, spodbujanju učenja jezikov ter vseživljenjskega učenja za utrjevanje evropskih načel strpnosti in medsebojnega razumevanja. Vsako leto se na ta dan zvrsti veliko dogodkov in aktivnosti, tako na nacionalni kot na mednarodni ravni. V okviru Sveta Evrope pobudo organizira Evropski center za moderne jezike, v Sloveniji je koordinatorica dr. Liljana Kač z Zavoda za šolstvo;
• Referenčni okvir za pluralistične pristope k jezikom in kulturam - ROPP, vsebina v angleškem jeziku) in pluralistični pristopi v Sloveniji: Izraz pluralistični pristopi k jezikom in kulturam se nanaša na didaktične pristope, ki v učnem procesu vključujejo sočasno rabo več jezikov ali kultur (ali vsaj več kot enega jezika). Pluralistični pristopi so nasprotje pristopom, ki bi jih lahko poimenovali "edninski", saj ti temeljijo na samo enem jeziku ali eni kulturi. Taki edninski pristopi so se uveljavili v obdobju strukturalne in kasneje "komunikativne" metode, kjer prevajanje in navezovanje na prvi jezik ni bilo zaželeno. Metodologijo poučevanja jezikov so v zadnjih tridesetih letih zaznamovali štirje pluralistični pristopi: jezikovno prebujanje, medjezikovno razumevanje med sorodnimi jeziki, medkulturni pristop, integriran didaktični pristop k različnim jezikom. Referenčni okvir so razvili strokovnjaki v okviru projekta FREPA-CARAP Evropskega centra za moderne jezike, Zavod za šolstvo v sodelovanju z ministrstvom pa od leta 2014 pristope preizkuša v slovenskem izobraževalnem prostoru. Referenčni okvir z vsemi opisniki je preveden tudi v slovenski jezik.

Evropski center za moderne jezike

Svet Evrope je leta 1994 ustanovil Evropski center za moderne jezike (European Centre for Modern Languages - ECML, vsebina v angleškem jeziku), posebno ustanovo, katere glavna naloga je spodbujanje odličnosti in razvoj novosti na področju poučevanja jezikov in pomoč Evropejcem pri bolj učinkovitem učenju jezikov.

Ustanovljen v Gradcu, v Avstriji, Evropski center za moderne jezike sodeluje s strokovnjaki in pomaga državam članicam pri uvajanju in izvajanju učinkovite politike jezikovnega izobraževanja. V letu 2025 je v njem 36 držav članic.

Rezultati - viri Evropskega centa za moderne jezike so ustvarjeni za praktično uporabo pri poučevanju jezikov, za odločevalce, za snovalce kurikula, pripravljavce testov, ocenjevalce, učitelje, svetovalne in vodstvene delavce na šolah, starše. V času svojega obstoja je ECML izdal že čez 200 knjig, publikacij, zgoščenk, DVD-jev ter informativnih letakov, ki so brezplačni in na voljo širši javnosti. Prav tako je ustvaril platformo za zbiranje in diseminacijo informacij (angleško ECML Resources, vsebina v angleškem jeziku) za spodbujanje razprav in izobraževanje multiplikatorjev v vseh zadevah, povezanih z jezikovnim izobraževanjem.

ECML podpira tudi večjezičnost: prevajanje in izdajanje gradiv v različnih jezikih, objave v različnih jezikih, iskanje virov po različnih jezikih, spodbujanje uporabe različnih jezikov na delavnicah ipd.

Razvojni projekti, delavnice, podpora in svetovanje

Glavna značilnost Evropskega centra za moderne jezike je organizacija mednarodnih projektov na področju jezikovnega izobraževanja. Projekte vodijo mednarodne skupine strokovnjakov in so v glavnem namenjeni izobraževalcem učiteljev, raziskovalcem in multiplikatorjem na tem področju.

Projekti so organizirani v okviru štiriletnih programov. V letu 2024 se je začelo izvajanje novega, sedmega programa z naslovom  »Jezikovno izobraževanje v središču demokracije» (vsebina v angleškem jeziku). Projekti naslavljajo področja, ki so se izkazala za prednostna v vseh državah članicah. Na javnem razpisu je bilo izbranih osem projektov.

Leta 2023 se je zaključil šesti program z naslovom »Navdihujoče inovacije v jezikovnem izobraževanju: spreminjajoče se okoliščine, razvijajoče se kompetence». Nastala je zbirka novih virov (vsebina v angleškem jeziku).

V okviru programa potekajo vsako leto številne delavnice, na katere vsaka država članica pošilja svoje kandidate. Ti naj bi po povratku domov razširili informacije o seminarju/delavnici, pridobljeno znanje vključili v svoje nadaljnje delo, se pri tem aktivneje povezali s kolegi, ustreznimi institucijami ter tako pripomogli k dvigu kvalitete poučevanja jezikov v matični državi.

Predstavnica Slovenije v Upravnem odboru ECML je Bronka Straus z Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, mag. Barbara Lesničar z Zavoda za šolstvo pa zastopa Nacionalno ustanovo za stike.

Strokovne podlage Evropske unije in Sveta Evrope

Pravne/strokovne podlage Evropske komisije in Sveta Evrope:

• Direktiva Sveta Evropske skupnosti z dne 25. julija 1977 o izobraževanju otrok delavcev migrantov (77/486/EGS, vsebina v angleškem jeziku) – dolžnost zagotavljanja učenja slovenščine kot učnega jezika ter priporočilo za ohranjanje maternih jezikov priseljencev (pravna podlaga)
• Okvirna strategija za večjezičnost, 2005 (vsebina v angleškem jeziku)
• Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje, 2006
• Council Resolution on a European strategy for multilingualism, 2008 (vsebina v angleškem jeziku)
• Council conclusions on competences supporting lifelong learning and the “new skills for new jobs” initiative,  2010 (vsebina v angleškem jeziku)
• Council conclusions on language competences to enhance mobility, 2011 (vsebina v angleškem jeziku)
• Council conclusions on multilingualism and the development of language competences, 2014 (vsebina v angleškem jeziku)
• Priporočilo v zvezi s pomenom obvladovanja učnega jezika/ov za doseganje pravičnosti in kakovosti v izobraževanju in za učno uspešnost Recommendation on the importance of competences in the language(s) of schooling for equity and quality in education and for educational success , 2014 (vsebina v angleškem jeziku)
• Priporočila Sveta o celovitem pristopu k poučevanju in učenju jezikov, 2019
• Ob petindvajseti obletnici delovanja Evropskega centra za moderne jezike (2020) je bila sprejeta deklaracija Kakovostno jezikovno izobraževanje za demokratično, socialno povezano in mirno Evropo: devet temeljev ECML
• Priporočilo o pomenu večjezičnega in medkulturnega izobraževanja za demokratično kulturo in Obrazložitveni memorandum