Skoči do osrednje vsebine

Šolske knjižnice

Manjka kratek uvod...

Šolska knjižnica, knjižnično gradivo, učbeniški sklad, šolsko knjižničarstvo, knjižnična dejavnost

Šolska knjižnica je fizični in digitalni učni prostor šole, kjer so za poučevanje in učenje bistvenega pomena branje, poizvedovanje, raziskovanje, razmišljanje, domišljija in ustvarjalnost.  Šolskih knjižnic imamo toliko kot šol,  domov  za učence in dijaških domov, torej v 448 javnih osnovnih šolah in v 7 zasebnih osnovnih šol, ki jih sofinanciramo z javnimi sredstvi , v 15 zavodih za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami , v  54 javnih in v 15 zasebnih glasbenih šolah ter v 123 srednjih šolah in v 13 samostojnih dijaških domovih. Šolske knjižnice v letu 2017/18 zagotavljajo svoje storitve  skoraj 210.000 učencem in 23.500 strokovnim delavcem v osnovnem šolstvu in več kot 73.000 dijakom in 5700 strokovnim delavcem v srednjih šolah.

Posodabljanje šolskih knjižnic

V skladu z novembra 2015 sprejeto novelo Zakona o knjižničarstvu  (šolske knjižnice  niso več definirane kot  knjižnična javna služba, ampak urejene v celoti kot sestavni del javne službe na področju vzgoje in izobraževanja. Seveda ostajajo pomemben del  knjižničnega informacijskega sistema Slovenije, vendar pa bodo v prihodnje mnogo bolj kot doslej vpete  v izobraževalni sistem in njegovo organiziranost: Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti v šolskih knjižnicah bo v bodoče v pristojnosti šolskega resorja, uvedene bodo redne statistične meritve v okviru  Centra za razvoj knjižnic pri NUK, kar bo okrepilo spremljanje stanja na področju šolskih knjižnic. Predvideno je tudi sprejemanje strategije razvoja šolskega knjižničarstva tako na državni ravni kot na ravni vsake posamezne šolske knjižnice navezano na razvojni program šole Predviden je tudi inšpekcijski nadzor. 

 

Prioritete posodabljanja šolskih knjižnic 

  • Vključitev vseh šolskih knjižnic v COBISS do konca 2018
  • Sprejem novega Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti v šolskih knjižnicah, ki bo temeljil na poznavanju dejanskega stanja in razvojno usmerjenih vendar realnih pričakovanjih
  • Sprejem strategije šolskega knjižničarstva in na njej temelječih razvojnih načrtov šolskih knjižnic

Statistične meritve

Statistične meritve, ki jih vsako drugo leto izvaja za MIZŠ po skupinah knjižnic znotraj različnih  vrst vzgojno izobraževalnih zavodov, nam zagotavljajo  vse pomembne podatke za spremljanje stanja šolskih knjižnic in sprejemanja na podatkih utemeljene odločitve in ukrepe.  Podatki so zbrani in obdelani v poročilih, ki nam dajejo faktografsko sliko o  knjižnični dejavnosti, knjižničnem gradivu in  šolskih knjižničarjih  kot tudi ugotovitve glede  izpolnjevanja pogojev  v zvezi z zbirko, letnim prirastom, prostorskimi pogoji in opremo . V skladu z novelo Zknj so bile statistične meritve prvič vezane na šolsko leto 2015/16, prej  jih je izvajal SURS, a vezano na koledarsko leto. Sprememba odraža željo po večji vpetosti  šolskih knjižnic v izobraževalni proces, ki je prav tako vezan na šolsko in ne na koledarsko leto in pričakovanje, da bodo podatki bolj kvalitetni, če jih zbira specializirana institucija kakršna je nacionalna knjižnica.   

Za poročevalsko leto 2017/2018 so bile Statistične meritve o delu šolskih knjižnic zaključene  17. 12. 2018. Vprašalnik je izpolnilo 549 oziroma 89 % knjižnic, ki so bile vključene v meritve, od tega 405 knjižnic osnovnih šol (89 %), 24 knjižnic osnovnih šol s prilagojenim programom (89 %), 105 knjižnic srednjih šol (91 %), 11 knjižnic zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami (73 %) in 3 knjižnice višjih strokovnih šol (75 %).   Zadnji podatki za knjižnice glasbenih šol so bili zbrani za šolsko leto 2016/17, za knjižnice dijaških domov pa prav tako 2017/2018).

Oglejte si rezultate statističnih meritev

Knjižnična dejavnost

Zaradi  osrednje vloge v vzgojno-izobraževalnem procesu  je postala knjižnična dejavnost šolskih knjižnic z novelo Zknj  decembra 2015  sestavni del javne službe na področju vzgoje in izobraževanja, njeno urejanje in zagotavljanje pa v celoti v rokah  MIZŠ. 

Šolske knjižnice izvajajo knjižnično dejavnost  kot sestavino vzgojno-izobraževalnega procesa za različne vrste  vzgojno-izobraževalnih zavodov kot so osnovne, srednje in višje šole, glasbene šole, dijaški domovi in domovi za učence ter  zavodi za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami. Vse šolske  knjižnice  zbirajo, obdelujejo  hranijo in zagotavljajo  dostop do knjižničnega gradiva ter nudijo informacijsko  dokumentacijsko podporo   udeležencem vzgojno-izobraževalnega procesa, glede ostalih dejavnosti  pa se prilagajajo njiihovim specifičnim potrebam. Tako knjižnice v osnovnih in srednjih šolah  izvajajo poleg tega tudi  kurikul knjižnično informacijska znanja  za učence in dijake  (za uporabo knjižnice, tehnične opreme in informacijska pismenost…) in upravljajo učbeniški sklad. Knjižnice glasbenih šol so osredotočene na  zagotavljanje   knjižničnega gradiva za inštrumentalni pouk, knjižnice dijaških domov pa se posebej posvečajo  podpori stanovalcev pri učenju in kvalitetnem preživljanju prostega časa.  Knjižnična dejavnost je odvisna od ciljev zavoda in njegovih pričakovanj glede vloge šolske knjižnice pri njihovem uresničevanju.  Tako kot VIZ so tudi njihove knjižnice pred izzivi kot so bralna in medijska pismenost ter soočanje z novo paradigmo, ki jo narekuje digitalno okolje z vsemi možnostmi, ki jih nudi razvoj informacijsko komunikacijske tehnologije.

Šolski knjižničar

Šolski knjižničar je lahko kdor je dokončal univerzitetni študijski program bibliotekarstva ali magistrski študijski program druge stopnje šolsko knjižničarstvo ali bibliotekarstvo ter pedagoško andragoški modul oziroma kdor izpolnjuje pogoje za učitelja, vzgojitelja ali svetovalnega delavca in je opravil študijski program za izpopolnjevanje iz knjižničarstva (ŠPIK).

Delež zaposlitve na delovnem mestu šolskega knjižničarja je določen z normativi. V  osnovnih šol je sistemiziranih  več kot 400 EPZ (enot polne zaposlitve ) knjižničarjev, ki jih zaseda več kot 700 delavcev; na več kot 180 osnovnih šolah je sistemizirano  vsaj eno polno delovno mesto knjižničarja, ki je v 80% tudi pokrito s  polno zasedenim knjižničar. V srednjem šolstvu je  sistemiziranih skoraj  125 EPZ knjižničarjev, ki jih zaseda  180 delavcev. Od teh je  bilo polno zasedenih kot šolskih knjižničarjev 77. Od vseh šolskih knjižničarjev  jih ima polovica specialistično bibliotekarsko izobrazbo ali usposobljenost.  Če  upoštevamo podatke o usposobljenosti iz KPIS MIZŠ pa samo  manj kot petina šolskih knjižničarjev pogoja usposobljenosti ne izpolnjuje (zaradi pridobljenih pravic iz prehodnih obdobij, ko takih zahtev še ni bilo).

Šolski knjižničarji razvijajo in izboljšujejo svoje kompetence skozi strokovni razvoj in poklicno napredovanje. Po svojem interesu in potrebah ter v dogovoru z vodstvom šole in v skladu s potrebami delovnega mesta izberejo seminarje ali druge oblike izobaževanja in usposabljanja, vendar pa je v   Katalogu programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju (KATIS)[1] razen enega ni posebnih programov, ki bi bili  namenjeni prav šolskim knjižničarjem.

Za uspešno delo šolske knjižnice je ključnega pomena njegovo sodelovanje z vodstvom zavoda in učiteljskim zborom oziroma strokovnimi delavci.  

 

[1] Dostopen na: http://lim1.mss.edus.si/katis/default.aspx  (4. 7. 2015)