Cestna infrastruktura

Avtoceste in hitre ceste

V Sloveniji gradimo avtoceste že od leta 1970, ko se je začela gradnja prve avtoceste med Vrhniko in Postojno. Leta 2016 je bila sprejeta Resolucija o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030 z namenom izboljšanja prometnih povezav in uskladitev s sosednjimi državami, izboljšanjem državne in regionalne povezljivosti znotraj Slovenije, izboljšanjem dostopnosti potnikov do glavnih mestnih aglomeracij in znotraj njih ter izboljšanjem organizacijske in operativne sestave prometnega sistema za zagotovitev njegove učinkovitosti in trajnosti.

Skozi Slovenijo potekajo trije koridorji vseevropskega omrežja (TEN-T):

• Baltsko morje – Jadransko morje,
• Sredozemlje in
• Zahodni Balkan – vzhodno Sredozemlje.

Gradnja avtocest in hitrih cest

Družba DARS, d. d., upravlja skupno 624,8 kilometra avtocest in hitrih cest. Od celotnega cestnega omrežja je 89,38 odstotkov oziroma 558,4 kilometrov del omrežja TEN-T.

Med najpomembnejše prometne projekte, ki so v gradnji ali so že zgrajeni, sodita izgradnja druge cevi cestnega predora Karavanke in tako imenovana tretja razvojna os, ki bo v prihodnosti potekala od severne proti jugovzhodni Sloveniji (od meje z Avstrijo do meje s Hrvaško). Tretja razvojna os pomeni prometno povezavo, ki bo v prihodnosti potekala od severne proti jugovzhodni Sloveniji (od meje z Avstrijo do meje s Hrvaško). Del povezave sta tudi novi državni cesti od avtoceste A2 pri Novem mestu do nekdanjega mednarodnega mejnega prehoda Metlika in do priključka Črnomelj jug ter od priključka Šentrupert na avtocesti A1 do priključka Slovenj Gradec jug.

Po odprtju nove cevi cestnega predora Karavanke (marec 2026) sledi zaprtje in sanacija stare predorske cevi, ki bo trajalo predvidoma do pomladi 2029. 

V teku so aktivnosti preureditve odstavnega pasu v tretji prometni pas na avtocesti na odseku Domžale – Ljubljana, ki bodo zaključene predvidoma avgusta 2027. V jeseni 2026 se bo z deli preureditve odstavnega pasu v tretji prometni pas pričelo še na odseku Ljubljana – Vrhnika s predvidenim zaključkom v letu 2029.

Za projekt obnove avtoceste A1 in objektov na odseku Slovenske Konjice – Dramlje ter obnovo notranje obloge predorov Pletovarje in Golo rebro je predvideno nadaljevanje del od aprila do septembra 2026. Z deli na projektu rekonstrukcija ceste in objektov na odseku A1 Fram – Slovenska Bistrica in priključku Slovenska Bistrica se je pričelo v avgustu 2025, zaključek del je predviden julija 2027.

Zaključek del za projekt izvedbe protivetrnih ukrepov in ukrepov na objektih ter preplastitev in obnova vozišča na delih odsekov hitre ceste H4 Razdrto – Vipava – Ajdovščina je predviden v letu 2027.

Glavne in regionalne ceste

Državne ceste, ki jih upravlja Direkcija za infrastrukturo, delimo na glavne ceste I. in II. reda ter regionalne ceste I., II. in III. reda in turistične regionalne ceste (RT).

Glavne ceste I. reda (G1) so državne ceste namenjene prometnemu povezovanju med središči regionalnega pomena. Navezujejo se na ceste enake ali višje kategorije v državi in na cestni sistem sosednjih držav.

Glavne ceste II. reda (G2) so ceste namenjene prometnemu povezovanju med večjimi središči lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje kategorije ter vzporednim povezavam avtocestam in hitrim cestam ter na cestni sistem sosednjih držav.

Regionalna cesta I. reda (R1) je državna cesta, namenjena prometnemu povezovanju pomembnejših središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje kategorije.

Regionalna cesta II. reda (R2) je državna cesta, namenjena prometnemu povezovanju središč lokalnih skupnosti in navezovanju prometa na državne ceste enake ali višje kategorije.

Regionalna cesta III. reda (R3) je državna cesta, namenjena prometnemu povezovanju središč lokalnih skupnosti, za državo pomembnih turističnih (turistične ceste (RT)) in obmejnih območij ter mejnih prehodov z državnimi cestami enake ali višje kategorije, kadar po predpisanih merilih za kategorizacijo ne doseže višje kategorije.

Podatki o cestnem omrežju

Za zbiranje podatkov o cestnem omrežju javnih cest, ki obsegajo državne in občinske ceste, je zadolžena Direkcija za infrastrukturo. Del omrežja državnih cest je hkrati tudi del omrežja evropskih cest.

Podatki o cestni infrastrukturi obsegajo statistične podatke po občinah in statističnih regijah (dolžine državnih, občinskih in javnih cest, dolžine E-cest, gostoto javnega cestnega omrežja) ter so v časovnih serijah prosto dostopni na naslednjih povezavah na portalu Odprti podatki Slovenije (OPSI):

• Dolžine državnih cest in E-cest po občinah in regijah od leta 1990 dalje
• Dolžine javnih cest (državnih in občinskih) po občinah, statističnih regijah in kohezijskih regijah od leta 2002 dalje
• Dolžine občinskih cest po občinah in regijah od leta 2002 dalje
• Pregled dolžin državnih in občinskih cest v naselju in izven naselja
• Dolžine odsekov, ki pripadajo E-cestam in TEN-T cestam TERN omrežja, po občinah
• Gostota javnega cestnega omrežja po občinah in regijah

Od 1. julija 2019 naprej je v vseh podatkovnih dokumentih o dolžinah državnih cest upoštevana metodologija, po kateri so dolžine vseh vrst cest zajete brez priključkov in primerljive z dejansko prevoženimi razdaljami med kraji, navigacijskimi napravami in elektronskimi zemljevidi. Na voljo so tudi izrisi odsekov državnih cest.

Podatki o cestnem prometu

Na področju prometa opravlja Direkcija za infrastrukturo naloge v zvezi z organizacijo obveščanja javnosti o stanju državnih cest in prometa na njih ter štetja prometa na državnih cestah.

Podatki o razmerah na državnih cestah in prometu na njih so objavljeni na portalu Prometno–informacijskega centra za državne ceste (PIC), kjer so na voljo povezave do cestnih kamer, števcev prometa, prometnega koledarja in merilnih mest sistema Burja.

Podatke o prometnih obremenitvah, ki so bistven element načrtovanja, gradnje in vzdrževanja voziščnih konstrukcij zagotavlja Direkcija za infrastrukturo. Pripravljeni so na osnovi podatkov štetja prometa, ki se izvaja z avtomatskimi števci in s posameznimi ročnimi štetji prometa na območju celotne Slovenije. Števni podatki so ena temeljnih informacij o prometu na cestah in služijo za pripravo različnih prometnih analiz in med drugim omogočajo tudi izračun povprečnega letnega dnevnega prometa (PLDP).

Podatki o cestnem prometu v zadnjih 10 letih so dopolnjeni tudi s podatki izrednih štetij na državnih cestah, ki jih naročajo izvajalcem drugi naročniki, ti pa so dolžni zbrane podatke posredovati Direkciji za infrastrukturo.

Podrobnejši podatki o cestnem prometu so prosto dostopni na naslednjih povezavah na portalu Odprti podatki Slovenije (OPSI):

• Podatki o števnih mestih in karte števnih mest od leta 2005.
• Pregled prometnih obremenitev od leta 1997 in karte prometnih obremenitev od leta 2002.
• Podatki o prometnem delu od leta 1991.

Evropske poti (E-ceste in TEN-T ceste), ki potekajo preko Slovenije

Preko Slovenije potekajo po avtocestah in nekaterih odsekih glavnih cest naslednje E-ceste v skupni dolžini 588 km (leta 2024):

• E57   Graz/Gradec – Maribor – Ljubljana
• E57, E59   (Šentilj – Pesnica – Maribor – Slivnica – Dragučova)
• E57, E70   (Zadobrova – Malence – Vič – Kozarje)
• E59   Spielfeld/Špilje – Maribor – Zagreb
• E61   Predor Karavanke – Ljubljana – Trieste/Trst – Rijeka/Reka
• E61, E70   (Kozarje – Vrhnika – Logatec – Postojna – Senožeče – Gabrk – Sežana – Fernetiči)
• E70   Trieste/Trst – Ljubljana – Zagreb
• E652   Klagenfurt/Celovec – Ljubelj – Naklo
• E653   Letenye/Letina – Pince – Murska Sobota – Maribor
• E751   Rijeka/Reka – Pula – Koper – Trieste/Trst

Podobno potekajo večinoma po avtocestah TEN-T ceste TERN omrežja v skupni dolžini 597 km (leta 2024).

Podrobnejši podatki so na portalu OPSI – Odprti podatki Slovenije (Dolžine odsekov, ki pripadajo E-cestam in TEN-T cestam TERN omrežja, po občinah).