Javni interes: kaj država financira iz zbranih sredstev?

Pokojninski sistem v Sloveniji temelji na medgeneracijski solidarnosti. To pomeni, da aktivno prebivalstvo vplačuje v pokojninsko in invalidsko blagajno, s čimer si zagotovi izplačila pokojnin po upokojitvi zaradi starosti ali invalidnosti. Pokojninsko varstvo je največji izdatek javnih financ in skupaj z zdravstvenim varstvom predstavlja polovico vseh javnofinančnih izdatkov. 

Z obveznim zdravstvenim zavarovanjem zagotavljamo zdravstvene storitve, denarna nadomestila in ustrezno zdravstveno ter socialno varnost v času bolezni ali poškodbe. Podobno kot pokojninski tudi zdravstveni sistem temelji na aktivni populaciji in načelu solidarnosti.

Za izobraževanje in šport namenjamo 9 odstotkov javnih sredstev. S temi sredstvi vsem zagotavljamo brezplačno osnovno, srednješolsko in visokošolsko izobraževanje. Skoraj polovica sredstev je namenjena osnovnemu šolstvu, tretjina pa srednjemu in visokemu šolstvu. Sredstva s tega področja so namenjena še subvencioniranju prehrane in bivanja dijakov in študentov ter različnim štipendijam (10 odstotkov). Za predšolsko vzgojo je porabljenih okoli 3 odstotkov sredstev in za izobraževanje odraslih 0,4 odstotka.

Z javnimi sredstvi podpiramo tudi rekreativno in športno udejstvovanje ter vlagamo v razvoj vrhunskega športa in športne infrastrukture. Za šport in rekreacijo namenimo okoli 1,5 odstotka sredstev za izobraževanje in šport.

Največji delež javnih sredstev za socialno varnost je namenjenih financiranju družinskih prejemkov in starševskih nadomestil, ki med drugim vključujejo zagotavljanje dopusta za nego in varstvo otroka.

Sledijo socialne pomoči skupinam in posameznikom brez zadostnih sredstev za preživljanje.

Prejemniki sredstev s področja socialne varnosti so tudi invalidi, ki jim zagotavljamo socialno vključenosti in enake možnosti na različnih področjih življenja in dela.

Sredstva za socialno varnost so namenjena tudi vsem, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo ne glede na to, ali potrebujejo institucionalno varstvo ali pa pomoč na domu.

Dve tretjini javnih sredstev za promet sta namenjeni graditvi in urejanju cestne in železniške infrastrukture, sledijo izdatki za uveljavljanje trajnostne mobilnosti (hoja, kolesarjenje, javni potniški promet). Manjši del sredstev je namenjen vodnemu prometu in zračnemu prometu ter letalski infrastrukturi.

V proračunih (državnem in občinskih) je del sredstev (med 5 in 7 odstotki) namenjen financiranju interventnih in nenačrtovanih obveznosti države oziroma lokalne skupnosti. Nepredvideni izdatki lahko na primer nastanejo zaradi velike škode, ki jo povzročijo hude naravne nesreče, kot so potresi, požari ali kot so bile poplave avgusta 2023.

Večino javnih sredstev za to področje porabimo za vojaško obrambo. Za varnost države pa skrbimo tudi s financiranjem obrambnega sistema ter sistema za ukrepanje ob naravnih nesrečah.

Vplačila Slovenije v proračun EU so odvisna od bruto domačega proizvoda (BDP), višine pobranega davka na dodano vrednost (DDV) in pobranih carin. Ta vplačila se obravnavajo kot prispevek k skupnim ciljem EU, kot so razvoj regij, podpora kmetijstvu, raziskave in inovacije ter druge skupne politike. Slovenija je še vedno neto prejemnica EU sredstev, kar pomeni, da vplača manj kot prejme.

Kadar so načrtovani odhodki večji od načrtovanih prihodkov, se mora Slovenija za financiranje primanjkljaja zadolžiti. Zadolži se lahko tudi za odplačilo glavnic dolga, če tega ni mogoče pokriti iz proračunskega presežka ali drugih prihodkov iz premoženja države. Odplačevanje javnega dolga je vezano na pogodbene obveznosti in odvisno razmer na finančnih trgih. Slovenija večino teh izdatkov nameni za servisiranje domačega dolga (85 odstotkov).

Področje ekonomske politike zajema urejanje javnofinančne politike, finančno administracijo, fiskalni nadzor in pripravljanje podlag ekonomske in razvojne politike ter pripravo makroekonomskih analiz in napovedi.

Gre za osnovni politiki delovanja države, s katerima zagotavljamo varnost vsem v Sloveniji, izvajamo nadzor nad državnim ozemljem in nadzorujemo migracijske tokove. Za izvajanje politik notranjih zadev in varnosti namenjamo 2 odstotka vseh javnih sredstev, od tega je jih je večina (85 odstotkov) namenjenih policijski in kriminalistični dejavnosti, za migracije in mednarodno zaščito dobrih 5 odstotkov, za obveščevalno varnostno dejavnost pa nekaj manj kot 4 odstotke.

Delovna področja Policije in kako je urejeno priseljevanje v Slovenijo

S porabljenimi sredstvi ščitimo naravno bogastvo in ohranjamo čisto okolje. Financiramo ukrepe za čistejši zrak, vodo in tla. Financiramo ravnanje z odpadki, zmanjšujemo onesnaževanje, varujemo biološko raznovrstnost, krajine in raziskave na tem področju.

Varovanje okolja in ohranjanje narave

Z vlaganjem javnih sredstev in spodbudami na področju kmetijstva, kot gospodarske dejavnosti posebnega družbenega pomena, zagotavljamo prehransko varnost, ohranjamo čisto okolje in rodovitno zemljo ter zagotavljamo poseljenost in skladen razvoj podeželja.

Gre za pomembno področje za razvoj in dolgoročno povečanje konkurenčnosti in dodane vrednosti gospodarstva. Večino javnih sredstev namenimo financiranju znanstveno raziskovalne dejavnosti. S temi sredstvi pospešujemo tudi razvoj informacijske družbe ter elektronskih komunikacij, podpiramo tehnološke razvojne projekte in človeške vire v podporo znanosti.

O znanosti in informacijski družbi

Z javnimi sredstvi zagotavljamo delovanje sodne veje oblasti. Večji del sredstev je namreč namenjenih delovanju sodišč. Sredstva so namenjena še izvrševanju kazenskih sankcij, delovanju tožilstev, za popravo preteklih krivic, za varstvo premoženjskih in drugih pravic ter interesov države in nekaj še za alternativno reševanje sodnih sporov.

Na tem področju z javnimi sredstvi zagotavljamo izvajanje programa v kulturi in delovanje medijev, ohranjanje kulturne dediščine, podpiramo delovanje nevladnih organizacij in civilne družbe ter druge dejavnosti na področju kulture.

Sredstva namenjamo varstvu brezposelnih oseb, za kreiranje delovnih mest, za usposabljanje in izobraževanje ter za spodbude za zaposlovanje. Z ukrepi na področju trga dela izvajamo aktivno politiko zaposlovanja.

Učinkovit in zaupanja vreden javni sektor je pomemben dejavnik razvoja Slovenije. Z javnim financiranjem zagotavljamo dostopnost upravnih storitev, ravnanje s stvarnim premoženjem države ter e-upravljanje in informacijsko infrastrukturo.

Sredstva so namenjena spodbujanju tujih investicij in odprtosti gospodarstva, razvijanju poslovnega okolja za podjetništvo in konkurenčnost, spodbudam za rast in razvoj podjetij, za podporo razvoju turizma in za podporo prestrukturiranju finančnih in nefinančnih družb.

Učinkovita lokalna samouprava in usklajen regionalni razvoj sta pomembna dejavnika razvoja naše družbe. Zato z vlaganjem in financiranjem lokalne razvojne infrastrukture zagotavljamo enake možnosti razvoja vsem lokalnim skupnostim.

Zunanja politika deluje v interesu Slovenije za mirno in plodno sodelovanje z vsemi državami sveta. Sredstva so namenjena predvsem za delovanje diplomatsko-konzularnih predstavništev, za izvajanje mednarodne razvojne pomoči in za gospodarsko diplomacijo.

Republika Slovenija je demokratična država s parlamentarnim sistemom, kjer je oblast razdeljena na zakonodajno, izvršno in sodno vejo. Za učinkovito delovanje vseh treh vej oblasti so zagotovljena javna sredstva, ki so namenjena financiranju političnega sistema, podpori delovanju vlade in varstvu ustavnosti, izvajanju nadzora pravne države in uresničevanju človekovih pravic.

Energetska politika preko strategij in programov uresničuje cilje, kot so zanesljivost oskrbe, konkurenčnost gospodarstva, dostopnost energije, okoljska trajnost, boj proti podnebnim spremembam in socialna kohezivnost. Prednostni področji sta učinkovita raba energije in povečanje rabe energije iz obnovljivih virov, zato je večina javnih sredstev namenjena njunemu uresničevanju. Javna sredstva so namenjena še gospodarjenju in raziskovanju mineralnih surovin.

Financiramo upravljanje s prostorom, gradimo neprofitna stanovanja in z javnimi sredstvi skrbimo za urejenost nepremičninskih evidenc ter izvajanje geodetske dejavnosti. 

Urejanje prostora in nepremičnin