Skoči do osrednje vsebine

Slovenija je parlamentarna demokratična republika s proporcionalnim volilnim sistemom. Vsa oblast v državi izhaja iz ljudstva in pripada ljudstvu. Pravico do volitev predstavnikov ljudstva na splošnih, večstrankarskih in svobodnih volitvah imajo vsi polnoletni državljani Republike Slovenije. Oblast se deli na zakonodajno, izvršilno in sodno. Nosilec zakonodajne veje oblasti je parlament, ki ga sestavljata Državni zbor in Državni svet. Izvršilno oblast nosi vlada, sodna oblast je ločena tako od zakonodajne kot izvršilne oblasti.

Ustava

Slovenska ustava pomeni najvišji pravni akt, ki ga sprejema in dopolnjuje Državni zbor po posebnem postopku pri katerem je potrebna dvotretjinska večina. Sprejeta je bila 23. decembra 1991 in zagotavlja parlamentarni sistem upravljanja.

Tej, najpomembnejši listini v hierarhičnem zaporedju sledijo drugi pravni akti, vse od zakonov, ki jih sprejema Državni zbor, odlokov vlade za izvajanje zakonov, predpisov, smernic in odredb ministrstev za izvajanje zakonov ter vladnih odlokov, do predpisov lokalnih samoupravnih organov, ki jih ti sprejemajo za urejanje zadev v okviru svojih pristojnosti.

Parlament

Slovenski parlament je dvodomen, sestavljen iz Državnega zbora in Državnega sveta. V Državnem zboru deluje 88 predstavnikov političnih strank in 2 predstavnika italijanske in madžarske narodne skupnosti, ki jih ljudstvo izvoli na volitvah, da zastopajo njihove interese. V Državnem svetu državni svetniki, ki jih za ta položaj predlagajo in izvolijo posamezne interesne skupine v družbi, zastopajo organizirane družbene interese ter interese lokalnih skupnosti.

Državni zbor sprejema spremembe ustave, zakone, državne programe, deklaracije, resolucije. Sprejema tudi svoj poslovnik, državni proračun, ratificira mednarodne pogodbe in razpisuje referendume. Poslanci v Državnem zboru izvolijo predsednika vlade in ministre, predsednika in podpredsednike Državnega zbora, na predlog predsednika republike pa tudi sodnike Ustavnega sodišča, guvernerja Banke Slovenije, varuha človekovih pravic.

V Državnem svetu deluje 40 članic in članov, od tega po 4 predstavniki delodajalcev, 4 predstavniki delojemalcev, 4 predstavniki kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, 6 predstavnikov negospodarskih dejavnosti in 22 predstavnikov lokalnih interesov.

Vlada

Vlada izvaja izvršilno oblast, sestavljajo jo predsednik vlade in 14 ministrov. Odgovorna je poslancem v Državnem zboru, ki vlado potrjujejo. Vlada usmerja in usklajuje izvajanje politike države ter pri tem sledi določilom ustave, zakonom in drugim splošnim aktom Državnega zbora.

Vlada tako izdaja predpise in sprejema pravne, politične, gospodarske, finančne, organizacijske ter druge ukrepe, potrebne za zagotovitev razvoja države in za urejenost razmer na vseh področjih, za katera je Republika Slovenija pristojna. Državnemu zboru predlaga v sprejetje zakone, državni proračun, državne programe in druge splošne akte, s katerimi se določajo načelne in dolgoročne politične usmeritve za posamezna področja.

Vlado vodi predsednik vlade, ki ga s tajnim glasovanjem izvolijo poslanci v Državnem zboru s potrebno večino njihovih glasov. Predsednik vlade po izvolitvi na to funkcijo predlaga Državnemu zboru kandidate za ministre, ki jih morajo poslanci potrditi. Predsednik vlade vodi in usmerja delo vlade, skrbi za enotnost njene politične in upravne usmeritve, usklajuje delo ministrov, predstavlja vlado ter sklicuje in vodi njene seje.

Predsednik republike

Predsednik republike kot vrhovni poveljnik obrambnih sil države predstavlja in zastopa interese Republike Slovenije navzven. Izvolijo ga državljanke in državljani na neposrednih volitvah za pet let.

Predsednik republike razpisuje volitve v Državni zbor, razglaša zakone, imenuje državne funkcionarje, kjer to določa zakon, postavlja in odpoklicuje veleposlanike ter poslanike republike, sprejema poverilna pisma tujih diplomatskih predstavnikov, izdaja listine o ratifikaciji, odloča o pomilostitvah, podeljuje odlikovanja in častne naslove, odloča o odprtju ali zaprtju misij v tujini, predlaga imenovanje varuha človekovih pravic, imenuje sodnike Računskega sodišča in sodnike na Evropskem sodišču za človekove pravice.

Sodstvo

Sodna funkcija, ki jo opravlja sodstvo, je poleg izvršilne in zakonodajne ena izmed treh funkcij oblasti, ki skrbijo za pravni red v državi. Med osnovne naloge sodnega sistema sodi odločanje o pravicah in dolžnostih državljanov v konkretnih primerih ter odločanje v obtožbah zoper njih. Slovenska ustava zahteva, da so vsa sodišča nepristranska, neodvisna in ustanovljena z zakonom, sodniki pa so pri opravljanju svoje funkcije neodvisni, vezani le na ustavo in zakon.
Enotni sodni sistem Republike Slovenije sestavljajo splošna in specializirana sodišča. Specializirana sodišča delujejo na področju delovnega in socialnega ter upravnega prava, splošna pa poznamo kot okrajna, okrožna, višja in vrhovno.

Varuh človekovih pravic

Prvi slovenski varuh človekovih pravic je bil izvoljen septembra 1994. Njegova naloga je varovanje posameznika v stikih z državnimi organi, organi lokalne samouprave in nosilci javnih pooblastil ter nadziranje njihovega delovanja. Posamezniku daje varstvo s tem, da njegove pritožbe preiskuje in predlaga odpravo nepravilnosti, če ugotovi, da je pritožba utemeljena. Varuh človekovih pravic o svojem delu poroča Državnemu zboru.

Lokalna samouprava

Prebivalci Slovenije uresničujejo lokalno samoupravo v občinah in drugih lokalnih skupnostih. Občine so enakopraven partner države, upravljajo jih trije samostojni organi – župan, občinski svet in nadzorni odbor. Župana in člane občinskega sveta izvolijo prebivalci na lokalnih volitvah vsake štiri leta, nadzorni svet imenujejo občinski svetniki. V Sloveniji je 212 občin, od teh jih ima 11 status mestne občine. 

Iskalnik