Seznam svetovne naravne in kulturne dediščine

Unescova konvencija o svetovni kulturni in naravni dediščini iz 1972 je edinstven mednarodni akt, ki ščiti hkrati tiste kulturne in naravne znamenitosti, ki imajo izredno univerzalno vrednost za vse narode in za človeštvo v celoti. Doslej je konvencijo podpisalo 193 držav članic UNESCA (na dan 1. januarja 2022), kar jo uvršča v sam vrh mednarodnih normativnih inštrumentov. V štiridesetih letih njenega obstoja je na Seznam svetovne dediščine (v angleščini) vpisanih 1154 spomenikov in spomeniških območij. Od tega je 897 kulturnih, 218 naravnih in 39 mešanih območij, ki imajo hkrati kulturne in naravne značilnosti, 43 območij pa je čezmejnih (podatki za april 2022). 

V kategoriji kulturne dediščine so na Unescov seznam svetovne dediščine vpisana tri spomeniška območja v Sloveniji: 

• Prazgodovinska kolišča na Igu na Ljubljanskem barju v okviru transnacionalnega serijskega območja prazgodovinskih kolišč okoli Alp (vpis leta 2011, šest držav);
• Dediščina živega srebra Idrija-Almaden (vpis l. 2012); 
• Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani - urbano oblikovanje po meri človeka (vpis l. 2021).

Na Unescovem seznamu svetovne dediščine imamo vpisani dve enoti naravne dediščine:

• Škocjanske jame (vpis leta 1986);
• Starodavni in prvinski bukovi gozdov Karpatov in drugih regij Evrope – Pragozd Krokar in Ždrocle (transnacionalni vpis, l. 2017).

Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva

Unescova Konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine iz 2003 naj bi prispevala k boljšemu varovanju nesnovne kulturne dediščine, njenemu spoštovanju, dvigu zavedanja o njeni pomembnosti in zagotavljala mednarodno sodelovanje in pomoč. Konvencija med nesnovno kulturno dediščino uvršča ustno izročilo, izraze in jezik, uprizoritvene umetnosti, družbene prakse, rituale in praznovanja, znanja in prakse o naravi in svetu ter tradicionalne obrtne veščine, ki jih posamezniki, skupnosti in skupine prepoznavajo kot del svoje kulturne dediščine, s katero se identificirajo in za katere ohranjanje skrbijo.

Slovenija je Konvencijo ratificirala leta 2008 in nesnovno kulturno dediščino vključila v Zakon o varstvu kulturne dediščine (2008), ki je pred tem vključeval le materialno premično in nepremično kulturno dediščino. Zakon med drugim opredeljuje naloge Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine, ki jih od leta 2011 opravlja Slovenski etnografski muzej. Od leta 2008 nastaja tudi slovenski Register nesnovne kulturne dediščine, v katerega smo do konca aprila 2022 vpisali 102 elementa.

Štirje elementi so bili vpisani na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva (v angleščini):

• Škofjeloški pasijon (2016),
• Obhodi kurentov (2017),
• Klekljanje čipk v Sloveniji (2018) in
• Suhozidna gradnja (2018, večnacionalni vpis osmih držav).

Aktivne nominacije v letu 2022

Večnacionalna nominacija Tradicija reje lipicancev (pod vodstvom Slovenije in skupaj z Avstrijo, Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Italijo, Madžarsko, Romunijo, Slovaško) je bila oddana marca 2020 in zaradi velikega števila nominacij ponovno v l. 2021 (obravnavana bo v letu 2022).

Nominacija Čebelarstvo v Sloveniji - način življenja je bila oddana v l. 2021 (obravnavana bo v l. 2022). Gre za celovito enoto nesnovne dediščine (ki jo sestavljajo različne prakse, znanja in veščine – od vzreje čebeljih matic, prevoznega čebelarstva, izdelave panja, poslikave panjskih končnic, lectarstva).

Biosferna območja

Svetovna mreža biosfernih območij (v angleščini) je bila ustanovljena leta 1976, danes je na svetu vanjo vpisanih 727 biosfernih rezervatov v 131 državah (april 2022). Območja predstavljajo vzorčne primere kopenskih ali obalnih ekosistemov, ki imajo izjemno naravno in kulturno vrednost. UNESCO program Človek in biosfera (angl. MAB – Man and Biosphere) razglasi biosferna območja, da bi s tem spodbudil ohranjanje biološke pestrosti in trajnostni razvoj.

Mreža pomaga širiti znanja o ekosistemih in biotski raznovrstnosti ter nudi tudi prostor za izmenjavo dobrih praks na področju trajnostnega razvoja.

• Biosferno območje Kras
• Biosferno območje Julijske Alpe
• Biosferno območje Kozjansko –Obsotelje 
• Biosferno območje Mura (del biosfernega območja Mura-Drava-Donava: Amazonka Evrope) 

Mednarodno pomembna mokrišča (Ramsar)

V iranskem mestu Ramsar je bila leta 1971 podpisana Konvencija o mokriščih mednarodnega pomena, bolje poznana kot Ramsarska konvencija. Bila je prva izmed sodobnih konvencij iz varstva narave in poudarja potrebo po ohranjanju vseh mokrišč, njihovih funkcij in biotske raznovrstnosti ter njihovi preudarni rabi.

Mokrišča so nujni sestavni del vodnega kroga, ki po eni strani potrebujejo vodo za delovanje ekosistema, po drugi pa jo hranijo za človekove potrebe ter lokalno uravnavajo izredne pojave. So biotsko med najbogatejšimi in obenem tudi najbolj ogroženi ekosistemi. A kljub temu, da se zavedamo pomena mokrišč, se njihova površina nenehno zmanjšuje tako v svetu, v Evropi in v Sloveniji. 

Slovenija ima na seznamu mednarodno pomembnih mokrišč (v angleščini) vpisane tri enote:

• Sečoveljske soline (vpis l. 1993);
• Cerkniško jezero (vpis l. 2006);
• Park Škocjanske jame (vpis l. 1999).

Geoparki

Unescovi globalni geoparki so geografsko točno določena območja z izrednimi geološkimi značilnostmi, ki imajo nalogo, da geološko dediščino ščitijo skupaj z ekološko, arheološko in kulturno dediščino. Posebna pozornost je namenjena pokrajini ter ohranjanju in raziskovanju geoloških vrednot v kontekstu trajnostnega razvoja. Osnovne naloge geoparkov so zaščita in ohranitev geološke dediščine, izobraževanje za različne skupine ter sodelovanje z lokalnimi skupnostmi. Geoparki povezujejo naravo, kulturo in tradicijo z najrazličnejšimi aktivnostmi.

V Unescovi mreži globalnih geoparkov (v angleščini) je 169 geoparkov v 44 državah, dva od njih se nahajata v Sloveniji:

• Geopark Idrija
• Čezmejni geopark Karavanke / Karawanken

Unescove katedre

Unescove katedre spodbujajo mednarodno meduniverzitetno sodelovanje in povezovanje za krepitev institucionalnih zmogljivosti prek izmenjave znanja in sodelovanja. UNESCO podpira ustanovitev kateder in mrež UNITWIN - Unescova univerzitetna mreža (v angleščini) na ključnih prednostnih področjih povezanimi z Unescovimi pristojnostmi. Preko omrežja kateder izobraževalne in raziskovalne ustanove po celem svetu združujejo tako človeške kot materialne vire za reševanje perečih izzivov in prispevajo k razvoju družbe. Nosilci kateder služijo kot povezovalni členi med univerzami, civilno družbo, lokalnimi skupnostmi, raziskovalci in oblikovalci politik.

Unescove katedre v Sloveniji so:

• Krasoslovno študijsko središče UNESCO
• UNESCO katedra o odprtih tehnologijah za prosto dostopne izobraževalne vire in odprto učenje
• UNESCO katedra za zmanjševanje tveganj ob vodnih ujmah
• Univerza na Primorskem – članice mreže UNITWIN »Kultura, turizem, razvoj« ter mreže UNITWIN »Podvodna arheologija«

Unescovi centri II. kategorije

Države članice UNESCA ustanovijo in financirajo centre in inštitute pod okriljem UNESCA, ti. UNESCO centre II. kategorije (v angleščini), da bi s svetovnimi, regionalnimi, subregionalnimi ali medregionalnimi dejavnostmi prispevali k doseganju Unescovih ciljev. Pravno niso del organizacije, vendar so z njo povezani prek uradnih sporazumov med UNESCOM in državo članico. Centri pod okriljem UNESCA služijo kot mednarodni ali regionalni centri strokovnega znanja ali odličnosti z zagotavljanjem strokovne in tehnične pomoči državam članicam in drugim deležnikom ter širši javnosti in svetujejo sekretariatu UNESCA. Od centrov se pričakuje, da neposredno prispevajo k doseganju strateških ciljev programa UNESCA.

V Sloveniji sta Unescova centra II. kategorije:

• IZUM – Regionalni center za knjižnične informacijske sisteme in informacijske sisteme o raziskovalni dejavnosti
• Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco – IRCAI

Spomin sveta

Program Spomin sveta (ang. Memory of the World, v angleščini) je bil ustanovljen leta 1992 z namenom prepoznavanja pomena svetovne dokumentarne, pisne in bibliografske dediščine ter ohranitve dokumentov, ki pričajo o zgodovini in spominu človeštva. Seznam obsega 527 najdragocenejših pisnih dokumentov iz 84 držav z vsega sveta (december 2018).

V Sloveniji je na program Spomin sveta vpisan Supraseljski kodeks (2007).