Skoči do osrednje vsebine

Oddaja večnacionalne nominacije nesnovne dediščine »Tradicije reje lipicancev« za vpis na UNESCO Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva

Slovenija je danes v imenu osmih sodelujočih držav sekretariatu UNESCO v Parizu oddala večnacionalno nominacijo nesnovne dediščine »Tradicije reje lipicancev« za vpis na Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

Lipicanci pred hlevom

Tradicije reje lipicancev kot nesnovna kulturna dediščina človeštva | Avtor Žiga Gorišek

1 / 3

Nominacijo je v imenu Slovenije podpisala Nj. Eks. veleposlanica v Parizu in stalna predstavnica Slovenije pri UNESCO Metka Ipavic, stalno predstavništvo Slovenije pri UNESCO pa je tudi koordiniralo uradne podpise nominacije s strani sodelujočih držav. Dokumentacijo, ki med drugim obsega nominacijski obrazec, pisma podpor nosilcev, izbrane fotografije in film, je Ministrstvo za kulturo posredovalo v elektronski obliki, kot je izjemoma določeno v aktualnem ciklusu. Mednarodni projekt priprave nominacije je vodila Špela Spanžel z Direktorata za kulturno dediščino Ministrstva za kulturo.

Tradicije reje lipicancev kot nesnovna kulturna dediščina človeštva

Od ustanovitve kobilarne Lipica leta 1580 se je reja lipicancev razširila na geografska območja današnje Avstrije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Madžarske, Italije, Romunije, Slovaške in Slovenije. Že več kot 450 let in skozi različne politične sisteme tradicije reje združujejo nosilce, strokovnjake in skupnosti iz osmih evropskih držav. Oni so prvi skrbniki reje lipicancev, ki temelji na vzajemnem zaupanju med konjem in človekom, in skupne kulturne dediščine.

Za lipicanca je značilna dolga življenjska doba, odlična vzdržljivost, dober in močan značaj, zmožnost učenja in atletske sposobnosti. Za pridobitev znanj in spretnosti rejca lipicancev so potrebna leta do desetletja usposabljanja in prenosa znanj. Ta znana pasma konj še danes predstavlja nepogrešljivi del ritualov, praznovanj in konjeniškega športa ter ima posebno vlogo v vsakdanjem kulturnem in družbenem življenju skupnosti na podeželju, v bližini državnih kobilarn in zasebnih rejcev.

Živa dediščina združuje osem evropskih držav

Širok spekter kulturnih in družbenih praks, znanj in veščin, ustnih izročil, praznovanj in konjeniških športov, povezanih z rejo lipicancev, je spodbudil Avstrijo, Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Madžarsko, Italijo, Romunijo, Slovaško in Slovenijo k skupni nominaciji »Tradicij reje lipicancev« za vpis na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

Lipicanci imajo že stoletja simbolno vlogo v vseh osmih državah in še danes predstavljajo številne skupnosti. So pomemben del lokalnih praznikov in prireditev, kot so tradicionalne poroke, pustne povorke, jesenske parade, folklorne prireditve, razstave konj, tradicionalne vožnje konjev z alpskih pašnikov v zgodnji jeseni in blagoslov konj ob različnih priložnostih. Ikonično so upodobljeni na različnih predmetih ali artefaktih, kot so kovanci, bankovci, grbi, etikete, poštne znamke in igrajo pomembno vlogo pri slavnostnih predstavitvah in protokolarnih dogodkih. Njihov simbolni pomen se prenaša skozi ustno izročilo in ljudske pesmi ter priča o tesni čustveni povezanosti med človekom in konjem. Prav tako imajo pomembno vlogo v življenju širših skupnosti, na primer pri hipoterapiji, športu (jahanje, vožnja s kočijo) in predstavah, ki se zgledujejo po načelih klasičnega konjeništva Španske jahalne šole z Dunaja.

Skupna nominacija osmih evropskih držav vrednoti skupno dediščino, ki združuje skupnosti in države na lokalni, državni in mednarodni ravni. Poudarja, da Unescova konvencija iz leta 2003 spodbuja skupno varovanje elementov nesnovne dediščine prek jezikovnih in državnih meja ter tako podpira dialog in razumevanje. Vpis na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva bo okrepil sodelovanje in povezovanje vseh deležnikov, ki sodelujejo pri varovanju elementa.

Priprava nominacije je povezala predstavnike državnih kobilarn in zasebnih rejcev, strokovnjake za nesnovno dediščino, kulturne strokovnjake in raziskovalce ter lokalne skupnosti. Proces je koordiniralo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine bo o nominaciji presojal na 16. zasedanju decembra 2021.

Pri pripravi nominacije so v imenu Slovenije sodelovali še mag. Janez Rus, predstavnik Kobilarne Lipica, mag. Anja Jerin, dr. Nena Židov in Nadja Valentinčič Furlan iz Slovenskega etnografskega muzeja, ki opravlja naloge koordinatorja varstva nesnovne dediščine v Sloveniji.

Iskalnik