O Sloveniji

Slovenija leži na stičišču alpskega, sredozemskega, panonskega in dinarskega sveta. Raznovrstnost na tako majhnem prostoru dopolnjuje ohranjena narava; več kot polovico Slovenije pokrivajo gozdovi, več kot tretjina ozemlja spada v območje Natura 2000. Slovenija je zelena, kreativna, pametna država in članica Evropske unije, ki zna ohranjati svojo identiteto. Na prostem trgu temelječe gospodarstvo je dinamično, digitalizirano, inovativno in usmerjeno v trajnostni razvoj. Ponosni smo na vrhunske slovenske dosežke v športu, naprednih tehnologijah in znanosti ter na živahno umetniško ustvarjanje in z ljubeznijo ohranjeno dediščino.

Uradno ime: Republika Slovenija

Glavno mesto: Ljubljana

Druga večja mesta: Maribor, Celje, Kranj, Velenje, Koper, Novo mesto, Ptuj, Nova Gorica, Murska Sobota, Jesenice, Trbovlje

Jezik: slovenščina, na narodnostno mešanih območjih tudi italijanščina in madžarščina

Valuta: evro

Politična ureditev: demokratična republika, ki temelji na načelu razdelitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno; najvišji zakonodajni organ je državni zbor

Število prebivalcev: 2 130 850 (januar 2025)

Površina kopnega: 20 271 km2

Dolžina meje na kopnem: 1 322 km: 318 km z Avstrijo, 232 km z Italijo, 100 km z Madžarsko ter 672 km s Hrvaško

Dolžina obale: 47 km

Najvišji vrh: Triglav (2 864 m)

Največje jezero: Cerkniško jezero (26 km2)

Najdaljša reka: Sava (221 km)

Najdaljša podzemna jama: Postojnska jama (19,5 km)

Največje zavarovano območje narave: Triglavski narodni park (83,982 ha)

Povprečna starost prebivalca: 44,1 leta (junij 2023)

Najpogostejše moško ime: Franc

Najpogostejše žensko ime: Marija

Najpogostejši priimek: Novak

Varna in državljanu prijazna država

Slovenci smo temelje države postavili že pred več kot tisoč leti.

6. stoletje: slovanski predniki so se spustili s Karpatov in se naselili na območju današnje Slovenije
7. stoletje: ustanovljena prva slovanska država, kneževina Karantanija, ki je obstajala skoraj 300 let in je bila poznana po svoji demokratični urejenosti ter suverenosti svojih ljudi
do 20. stoletja: večino časa je bila Slovenija pod habsburško in pozneje avstro-ogrsko oblastjo
Leto 1918: Slovenija postane del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev
Po 2. svetovni vojni: Slovenija je del Socialistične federativne republike Jugoslavije
Leto 1990: na plebiscitu je skoraj 90 odstotkov slovenskega volilnega telesa glasovalo za neodvisnost Slovenije
25. 6. 1991: Slovenija postane samostojna in suverena država
Leto 1992: sledijo priznanja večine evropskih držav, s čimer Slovenija postane polnopravna članica mednarodne skupnosti
22. maj 1992: Slovenija je sprejeta v Združene narode
14. maj 1993: sprejem Slovenije v Svet Evrope
Leto 2004: Slovenija postane članica Evropske unije in severnoatlantske povezave NATO
Leto 2007: Slovenija uvede evro
Prva polovica leta 2008: Slovenija predseduje Svetu EU
Druga polovica leta 2021: Slovenija znova prevzame predsedovanje Svetu EU

Ustava Republike Slovenije, ki je bila sprejeta 23. decembra 1991, določa, da je Slovenija demokratična republika, ki je država vseh svojih državljanov in državljank ter temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe.

V stiku z naravo

V Sloveniji se vse barve kulturne in biotske pestrosti alpskega, sredozemskega, panonskega sveta in Krasa zlijejo v slovensko zeleno.

Slovenija je tretja najbolj gozdnata država v Evropi, saj kar 60 odstotkov ozemlja prekrivajo gozdovi. Ozemlje, ki je bogato z gozdovi, ima tudi bogat ekosistem. V slovenskih gozdovih uspeva okoli 71 različnih avtohtonih drevesnih vrst. Najpogostejši drevesni vrsti v naših gozdovih sta bukev in jelka, sledijo smreka, javor, hrast, bor in jesen.

Zelena pokrajina prehaja v skalnate višave, hribe in gore s prelepimi razgledi. Pohvalimo se lahko s skoraj 10.000 kilometri planinskih poti in 1.200 kilometrov dolgo transverzalo. Trije regionalni parki, več kot 40 naravnih parkov, na ducate naravnih rezervatov in Triglavski narodni park so naš dragocen naravni zaklad.

Triglav je najvišji slovenski vrh (2864 m) in gora v Julijskih Alpah ter je eden največjih nacionalnih simbolov.

Mogočni vrhovi obdajajo alpske doline, ki očarajo s številnimi naravnimi zakladi. Ena najlepših alpskih dolin v Evropi je Logarska dolina, zaščitena kot krajinski park.

Slovenija je dežela zdravih in zdravilnih voda. Po številu vodnih virov je med najbogatejšimi v Evropi. Skupna dolžina vseh površinskih vodotokov v Sloveniji je skoraj 27.000 kilometrov. Količina sveže vode na prebivalca je skoraj štirikrat večja od povprečja EU. Dokazano pozitivne učinke na zdravje in dobro počutje imajo zdravilni termalni in mineralni vrelci, ki so pretežno v termah in zdraviliščih v Panonski Sloveniji, najdemo pa jih tudi na Obali in v Alpski Sloveniji. Voda po vsej Sloveniji je kakovostna in varna za pitje. Slovenci imamo pravico do pitne vode zapisano v naši ustavi.

Raznolikost in pestrost na majhnem prostoru

V Sloveniji je 355 območij Nature 2000, od tega jih je 324 določenih na podlagi direktive o habitatih in 31 na podlagi direktive o pticah. Ta območja pokrivajo dobrih 37 odstotkov ozemlja države. V Triglavskem narodnem parku, regijskih in krajinskih parkih ter rezervatih in naravnih spomenikih je 29 odstotkov površine območij Natura 2000.

Pri nas živi okrog 22.000 živalskih in 3.500 rastlinskih vrst, med njimi je več kot 2.000 vrst uvrščenih na rdeči seznam (ogrožene rastlinske in živalske vrste), zavarovanih pa je več kot 800 živalskih in več kot 300 rastlinskih vrst.

Imamo štirinajst slovenskih avtohtonih pasem pri devetih vrstah domačih živali.

Ponosni smo na kranjsko sivko – Apis mellifera carnica, avtohtono slovensko čebelo, ki velja za eno najbolj razširjenih medonosnih čebel na svetu. V Sloveniji se ukvarja s čebelarstvom več kot 10.000 čebelarjev, ki v povprečju čebelarijo s po 16 panji čebel. Po številu čebelarjev na 1.000 prebivalcev je Slovenija s skoraj 5 čebelarji na 1.000 prebivalcev v samem vrhu držav članic EU. Na pobudo Slovenije, ki se zaveda izjemne vloge in poslanstva čebel, je bil 20. maj razglašen za svetovni dan čebel.

Slovenija je domovina svetovno znanih konj lipicancev, ki veljajo za eno najstarejših kulturnih pasem konj na svetu.

V naših kraških jamah domuje največja jamska žival na svetu – Proteus anguinus ali človeška ribica.

V Sloveniji živijo tudi tri velike zveri – rjavi medved, volk in ris, ki so redki in zaščiteni prebivalci naših gozdov.

Zeleno. Aktivno. Zdravo.

Slovenija leži na stičišču alpskega, sredozemskega, panonskega in dinarskega sveta. Raznovrstnost na tako majhnem prostoru dopolnjuje ohranjena narava. Slovenija je ustvarjena za odkrivanje in doživetja, pri čemer so posebne vrednote domačnost in dobro počutje, neokrnjena narava in bogata kulturna dediščina. Gostje pa lahko izbirajo med preživljanjem aktivnih ali sproščujočih počitnic.

Izbira za aktivno preživljanje počitnic sega od alpinizma, kolesarstva, pohodništva, raftinga, golfa, kajakaštva, lova, plavanja, jadranja ali ribolova do smučanja na snegu in na vodi ter še mnoge druge dejavnosti. Popolne užitkarje pa pričakujejo termalni vrelci in zdravilišča. Prednost Slovenije je v njeni majhnosti in raznolikosti. V enem dnevu lahko občudujete gorski svet, Panonsko nižino in morje.

Slovenija se ponaša s čudovitim svetom Alp in predalpskega pogorja. Bled z Blejskim jezerom in gradom na pečini je podoba raja pod Alpami in pravi turistični biser svetovnih razsežnosti.

Vstopite v veličasten podzemni svet Postojnske jame s čarobnimi kapniškimi skulpturami, podzemnimi dvoranami in pestrim živalskim svetom. V kamniti steni nad podzemno jamo stoji Predjamski grad, največji jamski grad na svetu.

Piran velja za najlepše mesto ob slovenski morski obali. Srednjeveško mesto se stika z dvema krajinskima parkoma. V enem od njih se nahaja najvišji klif Jadranskega morja.

Dolina smaragdno zelene reke Soče velja za eno najlepših in najbolje ohranjenih alpskih rek v Evropi.

Blizu term Moravske Toplice, Radenci, Banovci in Lendava boste na reki Muri odkrili plavajoči mlin in otok ljubezni.

Ljubljana je zelena prestolnica zelene države. Podobo mesta ob reki Ljubljanici s slikovitimi mostovi in tržnico je zasnoval sloviti arhitekt Jože Plečnik.

Gibanje je v nas

Slovenci smo v vrhu po osvojenih olimpijskih medaljah na prebivalca in dobitniki številnih kolajn na svetovnih prvenstvih.

Športne zvezde:

Luka Dončić in Goran Dragić – košarkarja lige NBA
Anže Kopitar – hokejist v ligi NHL
Primož Roglič in Tadej Pogačar – kolesarja
Janja Garnbret – plezalka
Tina Trstenjak – judoistka
Benjamin Savšek – kanuist
Tina Maze – alpska smučarka
Primož Kozmos – metalec kladiva
Sara Isaković – plavalka
Primož Peterka in Peter Prevc – smučarska skakalca
Darko Đurić – plavalec in Jernej Slivnik – smučar, oba parašportnika

K športnim uspehom pripomore tudi odlična športna infrastruktura. Pri tem izstopa Nordijski center Planica, sodobni športni kompleks, namenjen smučarskim skokom in teku na smučeh.

V Ljubljani je Arena Stožice pravo mesto za velike športne dogodke, v Kopru pa je center športnega dogajanja v Športnem parku Bonifika. Celje ima dve košarkarski igrišči, katerih obnovo je financiral košarkarski klub Dallas Mavericks, kjer blesti Luka Dončić. V Laškem imamo Dragićevo košarkarsko igrišče – prvo pametno košarkarsko igrišče v Sloveniji, ki sta ga sponzorirala brata Dragić.

Slovenski športniki, ki so dosegli uspeh zunaj naših meja, so zgled in podpora mlajšim športnikom. Nova igrišča mladim upom omogočajo redne treninge, uspehi vrhunskih športnikov pa jih spodbujajo, da lahko tudi sami z vztrajnostjo dosežejo odlične rezultate.

Telesno pripravljenost in gibalni razvoj slovenskih otrok in mladostnikov, ki obiskujejo osnovno in srednjo šolo, že od leta 1987 vsakoletno spremljamo v sklopu programa Športnovzgojni karton, ki smo ga pozneje nadgradili še s spletno aplikacijo Moj SLOfit. Ta omogoča vseživljenjsko spremljanje telesne zmogljivosti in z njo povezanih podatkov.

Šport je v naši naravi in to je prepoznala tudi država, ki je razglasila 23. september za dan slovenskega športa.