Skoči do osrednje vsebine

Zadolževanje in upravljanje dolga državnega proračuna

V državnem proračunu, ki ga za vsako posamezno leto sprejme Državni zbor, so lahko prihodki nižji od odhodkov, kar pomeni, da se je treba zadolžiti za financiranje primanjkljaja. Zadolžiti se moramo tudi za odplačilo glavnic dolga, ki zapadejo v odplačilo v takšnem letu, če tega ni mogoče pokriti iz proračunskega presežka ali drugih prihodkov iz premoženja države.

Dolg državnega proračuna lahko upravljamo z odkupovanjem in zamenjavami obstoječega dolga ter s posli, s katerimi spreminjamo valuto zadolžitve in vrsto obrestne mere. Upravljamo ročnostno strukturo dolga, to je z vidika tveganja refinanciranja primerno izbiro dospelosti izdanega dolga. Zelo pozorno je treba skrbeti tudi za pravočasna plačila glavnic in obresti ob zapadlostih državnega dolga.

Za izvajanje financiranja državnega proračuna pripravljamo letne programe financiranja proračuna, v okvir financiranja in upravljanja dolga pa spadajo tudi vzdrževanje likvidnosti državnih vrednostnih papirjev, vzpostavljanje in ohranjanje stikov z investitorji v državne vrednostne papirje, sodelovanje z bonitetnimi agencijami pri pripravi ocen kreditnega tveganja Republike Slovenije, priprava analiz in izračunov za izvršitev poslov upravljanja državnega dolga ter odplačevanje glavnic in obresti državnega dolga.

Stanje dolga Republike Slovenije

V nadaljevanju prikazujemo dolg sektorja država in znotraj tega podrobneje dolg centralne ravni države glede na instrumente, valute, vrsto obrestne mere ter glede na načrt odplačil dolga.

Dolg države, v mio evrih

Tabela prikazuje gibanje dolga sektorja države, ki zajema dolg centralne ravni države (dolg državnega proračuna), lokalne ravni države (občin) in skladov socialne varnosti (zdravstvene in pokojninske blagajne).
Dolg države 31. 12. 2012 31. 12. 2013 31. 12. 2014 31. 12. 2015 31. 12. 2016 31. 12. 2017 31. 12. 2018
v milijonih EUR 19 418 25 520 30 220 32 087 31 756 31 863 32 223
v % nominalnega BDP 53,6 70,0 80,3 82,6 78,7 74,1 70,4
Nominalni BDP 36 253 36 454 37 634 38 853 40 367 42 987 45 755

Dolg sektorja država, izražen v milijonih evrov, se je v obdobju med letoma 2012 in 2018 zvišal. Leta 2012 je znašal 19.418 milijonov EUR, leta 2013 25.520 milijonov EUR, leta 2014 30.220 milijonov EUR, leta 2015 32.087 milijonov EUR, leta 2016 31.756 milijonov EUR, leta 2017 31.863 milijonov EUR in leta 2018 32.223 milijonov EUR. Dolg, izražen v deležu BDP, se je od leta 2012 povečeval in najvišji delež dosegel v letu 2015, nato pa se je začel postopno zmanjševati. Leta 2012 je znašal 53,6 %, v letu 2013 70,0 %, v letu 2014 80,3 %, v letu 2015 82,6 %, v letu 2016 78,7 %, v letu 2017 74,1 % in v letu 2018 70,4 %.

Dolg centralne države po instrumentih, v mio evrih

Tabela prikazuje razdelitev dolga sektorja centralne države po instrumentu zadolžitve v zadnjih dveh mesecih. V tej in naslednjih štirih tabelah je prikazan le dolg državenga proračuna, ki je del dolga centralne ravni države in predstavlja 92 % le tega. V tabeli se dolg najprej razdeli na notranji in zunanji dolg, nadalje še na dolg iz naslova posojil in na dolg iz naslova vrednostnih papirjev (tu so vključene obveznice in zakladne menice). Merilo delitve na notranji in zunanji dolg izhaja iz nacionalne metodologije, ki je skladna z metodologijo Mednarodnega denarnega sklada (Government Finance Statistics 2014). Pri posojilih se kot merilo za razdelitev na notranji in zunanji dolg upošteva rezidentstvo upnika. Pri vrednostnih papirjih je merilo razdelitve mesto vpisa v klirinško-depotni sistem; tako se za notranji dolg štejejo vrednostni papirji, vpisani v klirinško-depotni sistem v Sloveniji (KDD), ne glede na rezidentstvo upnika, medtem ko zunanji dolg vključuje vrednostne papirje, vpisane v klirinško-depotni sistem izven Slovenije (Euroclear, Clearstream), ne glede na rezidentstvo upnika. Razdelitev dolga po instrumentih zadolžitve se v zadnjih dveh mesecih ni bistveno spremenila.
Instrument 30. 9. 2019 31. 10. 2019
Notranji dolg 27 098,5 26 968,8
Posojila 297,2 275,0
Vrednostni papirji 26 801,2 26 693,8
Zunanji dolg 1 889,1 1 889,1
Posojila 597,7 597,6
Vrednostni papirji 1 291,5 1 291,5
Skupaj 28 987,6 28 857,9

Na dan 31.10.2019 notranji dolg zajema 275 milijonov posojil in 26.694 milijonov vrednostnih papirjev in zunanji dolg 598 milijonov posojil in 1.292 milijonov vrednostnih papirjev.

Dolg centralne države po valutah, v mio evrih

Tabela predstavlja razdelitev dolga glede na valuto zadolžitve. Razdelitev v zadnjih dveh mesecih je prikazana glede na notranji dolg, zunanji dolg in dolg skupaj.
Valuta Skupni dolg Notranji dolg Zunanji dolg
na dan 30. 9. 2019
USD 1 291,5 4,5% 0,0 0,0% 1 291,5 68,4%
EUR 27 664,6 95,4% 27 066,9 99,9% 597,7 31,6%
Drugo 31,5 0,1% 31,5 0,1% 0,0 0,0%
Skupaj 28 987,6 100,0% 27 098,5 100,0% 1 889,1 100,0%
na dan 31. 10. 2019
USD 1 291,5 4,5% 0,0 0,0% 1 291,5 68,4%
EUR 27 534,6 95,4% 26 937,0 99,9% 597,6 31,6%
Drugo 31,8 0,1% 31,8 0,1% 0,0 0,0%
Skupaj 28 857,9 100,0% 26 968,8 100,0% 1 889,1 100,0%

Razdelitev se v zadnjih dveh mesecih ni bistveno spremenila. Razdelitev na dan 31.10.2019 je naslednja: a) notranji dolg: 26.937,0 milijona EUR oziroma 99,9 % predstavlja valuta evro in 31,8 milijona EUR oziroma 0,1 % predstavljajo druge valute; b) zunanji dolg: 1.291,5 milijona EUR oziroma 68,4 % predstavlja valuta ameriški dolar in 597,6 milijona EUR oziroma 31,6 % predstavlja valuta evro; c) dolg skupaj: 1.291,5 milijona EUR oziroma 4,5 % predstavlja valuta ameriški dolar, 27.534,6 milijona EUR oziroma 95,4 % predstavlja valuta evro in 31,8 milijona EUR oziroma 0,1 % predstavljajo druge valute.

Dolg centralne države po vrsti obrestne mere, v mio EUR

Tabela predstavlja razdelitev dolga glede na vrsto obrestne mere zadolžitve. 99,1 % dolga predstavlja zadolžitev z nespremenljivo obrestno mero in preostali 0,9 % dolga predstavlja zadolžitev s spremenljivo obrestno mero.
Vrsta obrestne mere 30. 9. 2019 31. 10. 2019
1. Nespremenljiv 99,0% 99,1%
2. Spremenljiv 1,0% 0,9%
Načrt odplačil dolga centralne države po letih, v mio evrih

Tabela predstavlja načrt odplačil dolga po letih za obdobje od leta 2019 do leta 2023. Odplačila so razdeljena na plačilo glavnic ter na plačilo obresti, nadalje je vsak sklop razdeljen še na notranji in zunanji dolg.
Odplačila dolga Leto 2019 Leto 2020 Leto 2021 Leto 2022 Leto 2023
Glavnice 2 841,5 2 014,8 2 736,5 1 256,8 205,8
Notranji dolg 1 719,2 1 995,5 2 717,1 1 029,6 82,9
Zunanji dolg 1 122,2 19,4 19,4 227,1 122,9
Obresti 783,2 734,2 662,3 560,2 517,1
Notranji dolg 700,1 670,3 598,9 497,2 468,3
Zunanji dolg 83,2 63,9 63,4 63,0 48,7
Skupaj odplačila 3 624,7 2 749,0 3 398,8 1 817,0 722,8

* za leto 2019 je prikazano stanje na dan 31. 10. 2019.
Odplačila dolga v letu 2019 znašajo 3.624,7 milijona EUR, od tega 2.841,5 milijona EUR glavnic in 783,2 milijona EUR obresti. Odplačila dolga v letu 2020 znašajo 2.749,0 milijonov EUR, v letu 2021 3.398,8 milijona EUR, v letu 2022 1.817,0 milijona EUR in v letu 2023 722,8 milijona EUR.

Načrt odplačil dolga centralne države po četrtletjih v letu 2019, v mio evrih

Tabela predstavlja načrt odplačil dolga po četrtletjih v letu 2019, glede na stanje dolga na dan 30. 9. 2019. Odplačila so razdeljena na plačilo glavnic ter na plačilo obresti, nadalje je vsak sklop razdeljen še na notranji in zunanji dolg.
Odplačila dolga za leto 2019 Prvo četrtletje Drugo četrtletje Tretje četrtletje Četrto četrtletje Leto 2019
Glavnice 2 425,1 246,4 51,0 118,9 2 841,5
Notranji dolg 1 321,6 242,7 45,0 109,9 1 719,2
Zunanji dolg 1 103,6 3,6 6,0 9,0 1 122,2
Obresti 402,5 121,0 174,0 85,7 783,2
Notranji dolg 363,7 110,4 152,4 73,6 700,1
Zunanji dolg 38,8 10,6 21,6 12,2 83,2
Skupaj odplačila 2 827,6 367,3 225,1 204,7 3 624,7

* za leto 2019 je prikazano stanje na dan 31. 10. 2019.

Odplačila dolga v letu 2019 znašajo 3.624,7 milijona EUR. Odplačila dolga v prvem četrtletju leta 2019 znašajo 2.827,6 milijona EUR, v drugem četrtletju 367,3 milijona EUR, v tretjem četrtletju 225,1 milijona EUR, v četrtem četrtletju 204,7 milijona EUR.

Program financiranja za izvrševanje proračuna Republike Slovenije

Program financiranja je temeljni operativni dokument za izvajanje financiranja izvrševanja državnega proračuna in transakcij upravljanja državnega dolga. Določa okvirno strukturo instrumentov financiranja državnega proračuna in upravljanja državnega dolga ob upoštevanju optimizacije valutne, rokovne in obrestne strukture dolga ter obvladovanja tveganj njegovega portfelja. Trenutno veljavni program financiranja sprejme Vlada Republike Slovenije in se vedno nanaša na zadnji sprejeti proračun države.

Kot primarni instrument financiranja pretežnega dela potreb državnega proračuna je predvideno zadolževanje z izdajo obveznic in zakladnih menic Republike Slovenije. Skladno z vsakokratnim programom financiranja se lahko uporabijo tudi drugi instrumenti financiranja za financiranje potreb državnega proračuna.

Obveznice

Obveznica je nematerializiran, imenski in prenosljiv dolžniški vrednostni papir z zapadlostjo, daljšo od enega leta. Za vlagatelja je to oblika finančne naložbe, ki mu prinaša vnaprej določene obresti na posojeni denar (kupon). Referenčne obveznice Republike Slovenije se izdajajo v skladu z letnim Programom financiranja proračuna Republike Slovenije. Ročnost obveznic in dinamiko izdaje določa Ministrstvo za finance glede na tržne razmere, v skladu s strateškimi in operativnimi cilji, opredeljenimi v programu financiranja, ter upoštevaje rokovno strukturo obstoječega dolga državnega proračuna. Državne obveznice izdajamo na evropskem ali drugih trgih na sindiciran način. Obveznic ne izdajamo prek avkcij.

Zakladne menice

Zakladne menice so nematerializirani, serijski, imenski prenosljivi vrednostni papirji z dospelostjo tri, šest, dvanajst in osemnajst mesecev. Izdajajo se v apoenih po 1000 evrov, nominalna vrednost posamezne razpisane emisije pa je odvisna od vsakokratne odločitve izdajatelja.

Zakladne menice so diskontirani vrednostni papirji: ob izdaji vlagatelji vplačajo diskontirani znesek, izdajatelj pa ob zapadlosti izplača nominalni znesek zakladnih menic. Obresti se izračunavajo z uporabo navadnega obrestnega računa, dekurzivnega načina obrestovanja in z upoštevanjem dejanskega števila dni do dospelosti ter 360 dni v letu.

Primarna izdaja zakladnih menic se izvaja na avkcijah. Vlagatelji oziroma primarni vpisniki na avkciji licitirajo prodajno ceno, s katero se odraža nominalna proporcionalna obrestna mera ponudbe. Posamezna avkcija se zapre pri enotni ceni (oziroma obrestni meri), kar pomeni, da so pri tej ceni sprejete ponudbe z višjo ali enako ceno kot enotna cena (v slednjem primeru so ponudbe lahko delno sprejete), ponudbe z nižjo ceno od enotne cene pa niso sprejete. Imetniki zakladnih menic so lahko tako pravne kot fizične osebe, ki podajajo naročila za vpis pri primarnih vpisnikih za zakladne menice. Poravnava zakladnih menic se izvede dva delovna dneva po avkciji.

Zakladne menice so uvrščene med instrumente denarnega trga Ljubljanske borze.

Več o zakladnih menicah si lahko preberete v ponudbenem dokumentu oziroma kontaktirate:

Predvidene izdaje zakladnih menic v letu 2019

Tabele prikazujejo podatke o vrstah zakladnih menic in predvidenih datumih izdaj, poravnav in zapadlosti zakladnih menic v tekočem koledarskem letu. Okvirni znesek posamezne avkcije bo objavljen v povabilu in obvestilu za javnost pet delovnih dni pred avkcijo na spletni strani Ministrstva za finance.

Trimesečne zakladne menice
Oznaka menice Datum avkcije Datum poravnave Datum zapadlosti Število dni
TZ168 12. 2. 2019 14. 2. 2019 16. 5. 2019 91
TZ169 12. 3. 2019 14. 3. 2019 13. 6. 2019 91
TZ170 9. 4. 2019 11. 4. 2019 11. 7. 2019 91
TZ171 14. 5. 2019 16. 5. 2019 14. 8. 2019 90
TZ172 11. 6. 2019 13. 6. 2019 12. 9. 2019 91
TZ173 9. 7. 2019 11. 7. 2019 10. 10. 2019 91
TZ174 10. 9. 2019 12. 9. 2019 12. 12. 2019 91
TZ175 8. 10. 2019 10. 10. 2019 30. 12. 2019 81
Šestmesečne zakladne menice
Oznaka menice Datum avkcije Datum poravnave Datum zapadlosti Število dni
SZ104 12. 2. 2019 14. 2. 2019 14. 8. 2019 181
SZ105 12. 3. 2019 14. 3. 2019 12. 9. 2019 182
SZ106 9. 4. 2019 11. 4. 2019 10. 10. 2019 182
SZ107 14. 5. 2019 16. 5. 2019 14. 11. 2019 182
SZ108 11. 6. 2019 13. 6. 2019 12. 12. 2019 182
SZ109 9. 7. 2019 11. 7. 2019 30. 12. 2019 172
SZ110 10. 9. 2019 12. 9. 2019 preklicana
SZ111 8. 10. 2019 10. 10. 2019 preklicana
Dvanajstmesečne zakladne menice
Oznaka menice Datum avkcije Datum poravnave Datum zapadlosti Število dni
DZ87 12. 2. 2019 14. 2. 2019 13. 2. 2020 364
DZ88 12. 3. 2019 14. 3. 2019 12. 3. 2020 364
DZ89 14. 5. 2019 16. 5. 2019 14. 5. 2020 364
DZ90 11. 6. 2019 13. 6. 2019 11. 6. 2020 364
DZ91 10. 9. 2019 12. 9. 2019 10. 9. 2020 364
DZ92 12. 11. 2019 14. 11. 2019 preklicana
Osemnajstmesečne zakladne menice
Oznaka menice Datum avkcije Datum poravnave Datum zapadlosti Število dni
OZ12 9. 4. 2019 11. 4. 2019 8. 10. 2020 546
OZ13 8. 10. 2019 10. 10. 2019 8. 4. 2021 546

Primarni vpisniki za državne vrednostne papirje

Primarni vpisnik je finančna institucija, ki je v pogodbenem odnosu z Republiko Slovenijo. Med drugim posreduje pri prodaji državnih obveznic in zakladnih menic končnim investitorjem in skrbi za njihovo likvidnost na sekundarnem trgu.

Primarni vpisniki za obveznice Republike Slovenije

Primarni vpisniki za zakladne menice Republike Slovenije

Trgovanje z državnimi vrednostnimi papirji

Z izdanimi državnimi vrednostnimi papirji se trguje na različnih sekundarnih trgih vrednostih papirjev.

Obveznice Republike Slovenije, vpisane v Centralno klirinško depotno družbo (KDD), in zakladne menice Republike Slovenije so uvrščene na Ljubljansko borzo.

Obveznice Republike Slovenije, vpisane v Euroclear ali Clearstream, so uvrščene na Luksemburško borzo.

Z referenčnimi obveznicami, denominiranimi v EUR, se trguje tudi na MTS Slovenija.

Pri poravnavi poslov na sekundarnem trgu Slovenija podpira standardno obdobje poravnave poslov s prenosljivimi državnimi vrednostnimi papirji na OTC sekundarnih trgih T + 2.

T + 2 standardno obdobje poravnave poslov s prenosljivimi državnimi vrednostnimi papirji na OTC sekundarnih trgih

Izjava Republike Slovenije o izboru matične države članice glede razkrivanja nadzorovanih informacij za izdaje vrednostnih papirjev:

Republika Slovenija v skladu s 66. členom Zakona o trgu finančnih instrumentov izjavlja, da je kot matično državo članico glede razkrivanja nadzorovanih informacij za izdaje dolžniških vrednostnih papirjev izbrala Republiko Slovenijo in pristojni organ, tj. Agencijo za trg vrednostnih papirjev.

Izračun minimalne zajamčene donosnosti

Upravljavci pokojninskih skladov izvajajo naložbeno politiko zagotavljanja minimalne zajamčene donosnosti na čisto vplačilo dodatnega zavarovanja. Metodologijo za izračun minimalne zajamčene donosnosti in njeno višino določi minister, pristojen za finance. Minimalna zajamčena donosnost se izračuna iz povprečne donosnosti do dospetja državnih vrednostnih papirjev.

Zakonodaja

Iskalnik