GOV.SI

Zadolževanje in upravljanje dolga državnega proračuna

V državnem proračunu, ki ga za vsako posamezno leto sprejme Državni zbor, so lahko prihodki nižji od odhodkov, kar pomeni, da se je treba zadolžiti za financiranje primanjkljaja. Zadolžiti se moramo tudi za odplačilo glavnic dolga, ki zapadejo v odplačilo v takšnem letu, če tega ni mogoče pokriti iz proračunskega presežka ali drugih prihodkov iz premoženja države.

Dolg državnega proračuna lahko upravljamo z odkupovanjem in zamenjavami obstoječega dolga ter s posli, s katerimi spreminjamo valuto zadolžitve in vrsto obrestne mere. Upravljamo ročnostno strukturo dolga, to je z vidika tveganja refinanciranja primerno izbiro dospelosti izdanega dolga. Zelo pozorno je treba skrbeti tudi za pravočasna plačila glavnic in obresti ob zapadlostih državnega dolga.

Za izvajanje financiranja državnega proračuna pripravljamo letne programe financiranja proračuna, v okvir financiranja in upravljanja dolga pa spadajo tudi vzdrževanje likvidnosti državnih vrednostnih papirjev, vzpostavljanje in ohranjanje stikov z investitorji v državne vrednostne papirje, sodelovanje z bonitetnimi agencijami pri pripravi ocen kreditnega tveganja Republike Slovenije, priprava analiz in izračunov za izvršitev poslov upravljanja državnega dolga ter odplačevanje glavnic in obresti državnega dolga.

Stanje dolga Republike Slovenije

V nadaljevanju prikazujemo dolg sektorja država in znotraj tega podrobneje dolg centralne ravni države glede na instrumente, valute, vrsto obrestne mere ter glede na načrt odplačil dolga.

Dolg sektorja država, v mio EUR

Dolg sektorja države zajema dolg centralne ravni države (dolg državnega proračuna), lokalne ravni države (občin) in skladov socialne varnosti (zdravstvene in pokojninske blagajne).
Dolg države 31. 12. 2012 31. 12. 2013 31. 12. 2014 31. 12. 2015 31. 12. 2016 31. 12. 2017 31. 12. 2018
v milijonih EUR 19 404 25 505 30 220 32 087 31 753 31 859 32 232
v % nominalnega BDP 53,5 70,0 80,3 82,6 78,7 74,1 70,4
Nominalni BDP 36 253 36 454 37 634 38 853 40 367 42 987 45 755
Dolg centralne države po instrumentih, v mio EUR

Dolg državnega proračuna je del dolga centralne ravni države.

Merilo delitve na notranji in zunanji dolg izhaja iz nacionalne metodologije, ki je skladna z metodologijo Mednarodnega denarnega sklada (Government Finance Statistics 2014). Pri posojilih se kot merilo za razdelitev na notranji in zunanji dolg upošteva rezidentstvo upnika. Pri vrednostnih papirjih je merilo razdelitve mesto vpisa v klirinško-depotni sistem; tako se za notranji dolg štejejo vrednostni papirji, vpisani v klirinško-depotni sistem v Sloveniji (KDD), ne glede na rezidentstvo upnika, medtem ko zunanji dolg vključuje vrednostne papirje, vpisane v klirinško-depotni sistem izven Slovenije (Euroclear, Clearstream), ne glede na rezidentstvo upnika.
Instrument 31. 7. 2019 31. 8. 2019
Notranji dolg 27 157,49 27 052,81
Posojila 297,22 297,22
Obveznice 26 860,27 26 755,59
Zunanji dolg 1 889,79 1 889,80
Posojila 598,33 598,34
Obveznice 1 291,46 1 291,46
Skupaj 29 047,28 28 942,61
Dolg centralne države po valutah, v mio EUR
Valuta Skupni dolg Notranji dolg Zunanji dolg
na dan 31. 7. 2019
USD 1 291,5 4,4% 0,0 0,0% 1 291,5 68,3%
EUR 27 724,8 95,4% 27 126,4 99,9% 598,3 31,7%
Drugo 31,1 0,1% 31,1 0,1% 0,0 0,0%
Skupaj 29 047,3 100,0% 27 157,5 100,0% 1 889,8 100,0%
na dan 31. 8. 2019
USD 1 291,5 4,5% 0,0 0,0% 1 291,5 68,3%
EUR 27 619,8 95,4% 27 021,4 99,9% 598,3 31,7%
Drugo 31,4 0,1% 31,4 0,1% 0,0 0,0%
Skupaj 28 942,6 100,0% 27 052,8 100,0% 1 889,8 100,0%
Dolg centralne države po vrsti obrestne mere, v mio EUR
Vrsta obrestne mere 31. 7. 2019 31. 8. 2019
1. Nespremenljiva 99,0% 99,0%
2. Spremenljiva 1,0% 1,0%
Načrt odplačil dolga centralne države po letih na dan 31. 8. 2019, v mio EUR
Odplačila dolga Leto 2019* Leto 2020 Leto 2021 Leto 2022 Leto 2023
Glavnice 2 841,44 1 946,34 2 676,49 1 256,76 205,78
Notranji dolg 1 719,23 1 926,98 2 657,13 1 029,63 82,88
Zunanji dolg 1 122,22 19,36 19,36 227,13 122,90
Obresti 782,26 707,48 635,45 533,39 490,24
Notranji dolg 699,10 643,60 572,02 470,39 441,51
Zunanji dolg 83,16 63,87 63,43 63,00 48,73
Skupaj odplačila 3 623,70 2 653,82 3 311,94 1 790,15 696,01
Načrt odplačil dolga centralne države po četrtletjih v letu 2019 na dan 31. 8. 2019, v mio EUR
Odplačila dolga Q1 2019 Q2 2019 Q3 2019 Q4 2019 Leto 2019*
Glavnice 2 425,1 246,4 51,0 118,9 2 841,4
Notranji dolg 1 321,6 242,7 45,0 109,9 1 719,2
Zunanji dolg 1 103,6 3,6 6,0 9,0 1 122,2
Obresti 402,5 121,0 173,4 85,4 782,3
Notranji dolg 363,7 110,4 151,8 73,2 699,1
Zunanji dolg 38,8 10,6 21,6 12,2 83,2
Skupaj odplačila 2 827,6 367,3 224,5 204,3 3 623,7

Program financiranja za izvrševanje proračuna Republike Slovenije

Program financiranja je temeljni operativni dokument za izvajanje financiranja izvrševanja državnega proračuna in transakcij upravljanja državnega dolga. Določa okvirno strukturo instrumentov financiranja državnega proračuna in upravljanja državnega dolga ob upoštevanju optimizacije valutne, rokovne in obrestne strukture dolga ter obvladovanja tveganj njegovega portfelja. Trenutno veljavni program financiranja sprejme Vlada Republike Slovenije in se vedno nanaša na zadnji sprejeti proračun države.

Kot primarni instrument financiranja pretežnega dela potreb državnega proračuna je predvideno zadolževanje z izdajo obveznic in zakladnih menic Republike Slovenije. Skladno z vsakokratnim programom financiranja se lahko uporabijo tudi drugi instrumenti financiranja za financiranje potreb državnega proračuna.

Obveznice

Obveznica je nematerializiran, imenski in prenosljiv dolžniški vrednostni papir z zapadlostjo, daljšo od enega leta. Za vlagatelja je to oblika finančne naložbe, ki mu prinaša vnaprej določene obresti na posojeni denar (kupon). Referenčne obveznice Republike Slovenije se izdajajo v skladu z letnim Programom financiranja proračuna Republike Slovenije. Ročnost obveznic in dinamiko izdaje določa Ministrstvo za finance glede na tržne razmere, v skladu s strateškimi in operativnimi cilji, opredeljenimi v programu financiranja, ter upoštevaje rokovno strukturo obstoječega dolga državnega proračuna. Državne obveznice izdajamo na evropskem ali drugih trgih na sindiciran način. Obveznic ne izdajamo prek avkcij.

Zakladne menice

Zakladne menice so nematerializirani, serijski, imenski prenosljivi vrednostni papirji z dospelostjo tri, šest, dvanajst in osemnajst mesecev. Izdajajo se v apoenih po 1000 evrov, nominalna vrednost posamezne razpisane emisije pa je odvisna od vsakokratne odločitve izdajatelja.

Zakladne menice so diskontirani vrednostni papirji: ob izdaji vlagatelji vplačajo diskontirani znesek, izdajatelj pa ob zapadlosti izplača nominalni znesek zakladnih menic. Obresti se izračunavajo z uporabo navadnega obrestnega računa, dekurzivnega načina obrestovanja in z upoštevanjem dejanskega števila dni do dospelosti ter 360 dni v letu.

Primarna izdaja zakladnih menic se izvaja na avkcijah. Vlagatelji oziroma primarni vpisniki na avkciji licitirajo prodajno ceno, s katero se odraža nominalna proporcionalna obrestna mera ponudbe. Posamezna avkcija se zapre pri enotni ceni (oziroma obrestni meri), kar pomeni, da so pri tej ceni sprejete ponudbe z višjo ali enako ceno kot enotna cena (v slednjem primeru so ponudbe lahko delno sprejete), ponudbe z nižjo ceno od enotne cene pa niso sprejete. Imetniki zakladnih menic so lahko tako pravne kot fizične osebe, ki podajajo naročila za vpis pri primarnih vpisnikih za zakladne menice. Poravnava zakladnih menic se izvede dva delovna dneva po avkciji.

Zakladne menice so uvrščene med instrumente denarnega trga Ljubljanske borze.

Več o zakladnih menicah si lahko preberete v ponudbenem dokumentu oziroma kontaktirate:

Predvidene izdaje zakladnih menic v letu 2019

Okvirni znesek posamezne avkcije bo objavljen v povabilu in obvestilu za javnost pet delovnih dni pred avkcijo na spletni strani Ministrstva za finance.

Trimesečne zakladne menice
Oznaka menice Datum avkcije Datum poravnave Datum zapadlosti Število dni
TZ168 12. 2. 2019 14. 2. 2019 16. 5. 2019 91
TZ169 12. 3. 2019 14. 3. 2019 13. 6. 2019 91
TZ170 9. 4. 2019 11. 4. 2019 11. 7. 2019 91
TZ171 14. 5. 2019 16. 5. 2019 14. 8. 2019 90
TZ172 11. 6. 2019 13. 6. 2019 12. 9. 2019 91
TZ173 9. 7. 2019 11. 7. 2019 10. 10. 2019 91
TZ174 10. 9. 2019 12. 9. 2019 12. 12. 2019 91
TZ175 8. 10. 2019 10. 10. 2019 30. 12. 2019 81
Šestmesečne zakladne menice
Oznaka menice Datum avkcije Datum poravnave Datum zapadlosti Število dni
SZ104 12. 2. 2019 14. 2. 2019 14. 8. 2019 181
SZ105 12. 3. 2019 14. 3. 2019 12. 9. 2019 182
SZ106 9. 4. 2019 11. 4. 2019 10. 10. 2019 182
SZ107 14. 5. 2019 16. 5. 2019 14. 11. 2019 182
SZ108 11. 6. 2019 13. 6. 2019 12. 12. 2019 182
SZ109 9. 7. 2019 11. 7. 2019 30. 12. 2019 172
SZ110 10. 9. 2019 12. 9. 2019 preklicana
SZ111 8. 10. 2019 10. 10. 2019 preklicana
Dvanajstmesečne zakladne menice
Oznaka menice Datum avkcije Datum poravnave Datum zapadlosti Število dni
DZ87 12. 2. 2019 14. 2. 2019 13. 2. 2020 364
DZ88 12. 3. 2019 14. 3. 2019 12. 3. 2020 364
DZ89 14. 5. 2019 16. 5. 2019 14. 5. 2020 364
DZ90 11. 6. 2019 13. 6. 2019 11. 6. 2020 364
DZ91 10. 9. 2019 12. 9. 2019 10. 9. 2020 364
DZ92 12. 11. 2019 14. 11. 2019 preklicana
Osemnajstmesečne zakladne menice
Oznaka menice Datum avkcije Datum poravnave Datum zapadlosti Število dni
OZ12 9. 4. 2019 11. 4. 2019 8. 10. 2020 546
OZ13 8. 10. 2019 10. 10. 2019 8. 4. 2021 546

Primarni vpisniki za državne vrednostne papirje

Primarni vpisnik je finančna institucija, ki je v pogodbenem odnosu z Republiko Slovenijo. Med drugim posreduje pri prodaji državnih obveznic in zakladnih menic končnim investitorjem in skrbi za njihovo likvidnost na sekundarnem trgu.

Primarni vpisniki za obveznice Republike Slovenije

Primarni vpisniki za zakladne menice Republike Slovenije

Trgovanje z državnimi vrednostnimi papirji

Z izdanimi državnimi vrednostnimi papirji se trguje na različnih sekundarnih trgih vrednostih papirjev.

Obveznice Republike Slovenije, vpisane v Centralno klirinško depotno družbo (KDD), in zakladne menice Republike Slovenije so uvrščene na Ljubljansko borzo.

Obveznice Republike Slovenije, vpisane v Euroclear ali Clearstream, so uvrščene na Luksemburško borzo.

Z referenčnimi obveznicami, denominiranimi v EUR, se trguje tudi na MTS Slovenija.

Pri poravnavi poslov na sekundarnem trgu Slovenija podpira standardno obdobje poravnave poslov s prenosljivimi državnimi vrednostnimi papirji na OTC sekundarnih trgih T + 2.

T + 2 standardno obdobje poravnave poslov s prenosljivimi državnimi vrednostnimi papirji na OTC sekundarnih trgih

Izjava Republike Slovenije o izboru matične države članice glede razkrivanja nadzorovanih informacij za izdaje vrednostnih papirjev:

Republika Slovenija v skladu s 66. členom Zakona o trgu finančnih instrumentov izjavlja, da je kot matično državo članico glede razkrivanja nadzorovanih informacij za izdaje dolžniških vrednostnih papirjev izbrala Republiko Slovenijo in pristojni organ, tj. Agencijo za trg vrednostnih papirjev.

Izračun minimalne zajamčene donosnosti

Upravljavci pokojninskih skladov izvajajo naložbeno politiko zagotavljanja minimalne zajamčene donosnosti na čisto vplačilo dodatnega zavarovanja. Metodologijo za izračun minimalne zajamčene donosnosti in njeno višino določi minister, pristojen za finance. Minimalna zajamčena donosnost se izračuna iz povprečne donosnosti do dospetja državnih vrednostnih papirjev.

Zakonodaja