Skoči do osrednje vsebine

Zadolževanje in upravljanje dolga državnega proračuna

V državnem proračunu, ki ga za vsako posamezno leto sprejme Državni zbor, so lahko prihodki nižji od odhodkov, kar pomeni, da se je treba zadolžiti za financiranje primanjkljaja. Zadolžiti se moramo tudi za odplačilo glavnic dolga, ki zapadejo v odplačilo v takšnem letu, če tega ni mogoče pokriti iz proračunskega presežka ali drugih prihodkov iz premoženja države.

Dolg državnega proračuna lahko upravljamo z odkupovanjem in zamenjavami obstoječega dolga ter s posli, s katerimi spreminjamo valuto zadolžitve in vrsto obrestne mere. Upravljamo ročnostno strukturo dolga, to je z vidika tveganja refinanciranja primerno izbiro dospelosti izdanega dolga. Zelo pozorno je treba skrbeti tudi za pravočasna plačila glavnic in obresti ob zapadlostih državnega dolga.

Za izvajanje financiranja državnega proračuna pripravljamo letne programe financiranja proračuna, v okvir financiranja in upravljanja dolga pa spadajo tudi vzdrževanje likvidnosti državnih vrednostnih papirjev, vzpostavljanje in ohranjanje stikov z investitorji v državne vrednostne papirje, sodelovanje z bonitetnimi agencijami pri pripravi ocen kreditnega tveganja Republike Slovenije, priprava analiz in izračunov za izvršitev poslov upravljanja državnega dolga ter odplačevanje glavnic in obresti državnega dolga.

Stanje dolga Republike Slovenije

V nadaljevanju prikazujemo dolg sektorja država in znotraj tega podrobneje dolg centralne ravni države glede na instrumente, valute, vrsto obrestne mere ter glede na načrt odplačil dolga.

Dolg države, v mio evrih

Tabela prikazuje gibanje dolga sektorja države, ki zajema dolg centralne ravni države (neposredni uporabniki državnega proračuna, državni skladi in druge enote centralne ravni države), lokalne ravni države (občin) in skladov socialne varnosti (zdravstvene in pokojninske blagajne).
Dolg države konec leta 2015 2016 2017 2018 2019 2020
v milijonih EUR 32 087 31 756 31 891 32 238 31 744 37 429
v % nominalnega BDP 82,6 78,5 74,1 70,3 65,6 80,8
Nominalni BDP 38 853 40 443 43 009 45 863 48 393 46 297

Dolg sektorja država, izražen v milijonih evrov, se je v obdobju med letoma 2015 in 2020 zvišal. Leta 2015 je znašal 32.087 milijonov EUR, leta 2016 31.756 milijonov EUR, leta 2017 31.891 milijonov EUR, leta 2018 32.238 milijonov EUR, leta 2019 31.744 milijonov EUR in leta 2020 37.429 milijonov EUR. Dolg, izražen v deležu BDP je najvišji delež dosegel v letu 2015, nato pa se je začel postopno zmanjševati. V letu 2020 se poveča in znaša 80,8 % BDP.

Dolg državnega proračuna po instrumentih, v mio evrih

Tabela prikazuje razdelitev dolga državnega proračuna po instrumentu zadolžitve v zadnjih dveh mesecih. V tabeli se dolg najprej razdeli na notranji in zunanji dolg, nadalje še na dolg iz naslova posojil in na dolg iz naslova vrednostnih papirjev (tu so vključene obveznice in zakladne menice). Merilo delitve na notranji in zunanji dolg izhaja iz nacionalne metodologije, ki je skladna z metodologijo Mednarodnega denarnega sklada (Government Finance Statistics 2014). Pri posojilih se kot merilo za razdelitev na notranji in zunanji dolg upošteva rezidentstvo upnika. Pri vrednostnih papirjih je merilo razdelitve mesto vpisa v klirinško-depotni sistem; tako se za notranji dolg štejejo vrednostni papirji, vpisani v klirinško-depotni sistem v Sloveniji (KDD), ne glede na rezidentstvo upnika, medtem ko zunanji dolg vključuje vrednostne papirje, vpisane v klirinško-depotni sistem izven Slovenije (Euroclear, Clearstream), ne glede na rezidentstvo upnika. Razdelitev dolga po instrumentih zadolžitve se v zadnjih dveh mesecih ni bistveno spremenila.
Instrument 31. 3. 2021 30.4.2021
Notranji dolg 34 153,8 33 261,2
Posojila 225,0 225,0
Vrednostni papirji 33 928,8 33 036,2
Zunanji dolg 2 973,1 2 973,0
Posojila 1 681,6 1 681,6
Vrednostni papirji 1 291,5 1 291,5
Skupaj 37 126,9 36 234,3

Na dan 30.4.2021 notranji dolg zajema 225 milijonov posojil in 33.036 milijonov vrednostnih papirjev in zunanji dolg 1.682 milijonov posojil in 1.291 milijonov vrednostnih papirjev.

Dolg državnega proračuna po valutah, v mio evrih

Tabeli predstavljata razdelitev dolga glede na valuto zadolžitve. Razdelitev v zadnjih dveh mesecih je prikazana glede na notranji dolg, zunanji dolg in dolg skupaj.
Valuta - 30. 4. 2021 Skupni dolg Notranji dolg Zunanji dolg
USD 1 291,5 3,6% 0,0 0,0% 1 291,5 43,4%
EUR 34 912,1 96,4% 33 230,5 99,9% 1 681,6 56,6%
Drugo 30,7 0,1% 30,7 0,1% 0,0 0,0%
Skupaj 36 234,3 100,0% 33 261,2 100,0% 2 973,0 100,0%

Razdelitev po valutah na dan 30.4.2021 je naslednja: a) notranji dolg: 33.230,5 milijona EUR oziroma 99,9 % predstavlja valuta evro in 30,7 milijona EUR oziroma 0,1 % predstavljajo druge valute; b) zunanji dolg: 1.291,5 milijona EUR oziroma 43,4 % predstavlja valuta ameriški dolar in 1.681,6 milijona EUR oziroma 56,6 % predstavlja valuta evro; c) dolg skupaj: 1.291,5 milijona EUR oziroma 3,6 % predstavlja valuta ameriški dolar, 34.912,1 milijona EUR oziroma 96,4 % predstavlja valuta evro in 30,7 milijona EUR oziroma 0,1 % predstavljajo druge valute.

Valuta - 31.3.2021 Skupni dolg Notranji dolg Zunanji dolg
USD 1 291,5 3,5% 0,0 0,0% 1 291,5 43,4%
EUR 35 805,2 96,4% 34 123,6 99,9% 1 681,6 56,6%
Drugo 30,2 0,1% 30,2 0,1% 0,0 0,0%
Skupaj 37 126,9 100,0% 34 153,8 100,0% 2 973,1 100,0%

Razdelitev po valutah na dan 31.3.2021 je naslednja: a) notranji dolg: 34.123,6 milijona EUR oziroma 99,9 % predstavlja valuta evro in 30,2 milijona EUR oziroma 0,1 % predstavljajo druge valute; b) zunanji dolg: 1.291,5 milijona EUR oziroma 43,4 % predstavlja valuta ameriški dolar in 1.681,6 milijona EUR oziroma 56,6 % predstavlja valuta evro; c) dolg skupaj: 1.291,5 milijona EUR oziroma 3,5 % predstavlja valuta ameriški dolar, 35.805,2 milijona EUR oziroma 96,4 % predstavlja valuta evro in 30,2 milijona EUR oziroma 0,1 % predstavljajo druge valute.

Dolg državnega proračuna po vrsti obrestne mere, v mio EUR

Tabela predstavlja razdelitev dolga glede na vrsto obrestne mere zadolžitve. Na dan 30.4.2021 99,3 % dolga predstavlja zadolžitev z nespremenljivo obrestno mero in preostali 0,7 % dolga predstavlja zadolžitev s spremenljivo obrestno mero.
Vrsta obrestne mere 31. 3. 2021 30. 4. 2021
Nespremenljiva 99,3% 99,3%
Spremenljiva 0,7% 0,7%
Načrt odplačil dolga državnega proračuna po letih, v mio evrih

Tabela predstavlja načrt odplačil dolga po letih za obdobje od leta 2021 do leta 2025. Odplačila so razdeljena na plačilo glavnic ter na plačilo obresti, nadalje je vsak sklop razdeljen še na notranji in zunanji dolg.
Odplačila dolga Leto 2021 Leto 2022 Leto 2023 Leto 2024 Leto 2025
Glavnice 3 387,2 1 437,5 2 436,2 2 503,5 2 348,4
Notranji dolg 3 367,8 1 210,4 2 313,3 1 500,0 2 125,0
Zunanji dolg 19,3 227,1 122,9 1 003,5 223,4
Obresti 717,4 615,1 571,3 544,4 457,1
Notranji dolg 652,8 550,9 521,4 515,1 445,7
Zunanji dolg 64,6 64,2 49,9 29,3 11,4
Skupaj odplačila 4 104,5 2 052,6 3 007,5 3 047,8 2 805,4

* za leto 2021 je prikazano stanje na dan 30. 4. 2021.
Odplačila dolga v letu 2021 znašajo 4.104,5 milijona EUR, od tega 3.387,2 milijona EUR glavnic in 717,4 milijona EUR obresti. Odplačila dolga v letu 2022 znašajo 2.052,6 milijonov EUR, v letu 2023 3.007,5 milijona EUR, v letu 2024 3.047,8 milijona EUR in v letu 2025 2.805,4 milijona EUR.

Načrt odplačil dolga državnega proračuna po četrtletjih v letu 2021, v mio evrih

Tabela predstavlja načrt odplačil dolga po četrtletjih v letu 2021, glede na stanje dolga na dan 30. 4. 2021. Odplačila so razdeljena na plačilo glavnic ter na plačilo obresti, nadalje je vsak sklop razdeljen še na notranji in zunanji dolg.
Odplačila dolga za leto 2021 Prvo četrtletje Drugo četrtletje Tretje četrtletje Četrto četrtletje Leto 2021
Glavnice 1 678,4 994,1 0,7 713,9 3 387,2
Notranji dolg 1 677,7 985,2 0,0 704,9 3 367,8
Zunanji dolg 0,7 9,0 0,7 9,0 19,3
Obresti 385,6 44,2 195,3 92,3 717,4
Notranji dolg 365,7 32,3 175,4 79,4 652,8
Zunanji dolg 19,9 11,9 19,9 12,9 64,6
Skupaj odplačila 2 064,0 1 038,3 196,0 806,2 4 104,5

* za leto 2021 je prikazano stanje na dan 30. 4. 2021.

Odplačila dolga v letu 2021 znašajo 4.104,5 milijona EUR. Odplačila dolga v prvem četrtletju leta 2020 znašajo 2.064,0 milijona EUR, v drugem četrtletju 1.038,3 milijona EUR, v tretjem četrtletju 196,0 milijona EUR in v četrtem četrtletju 806,2 milijona EUR.

Program financiranja za izvrševanje proračuna Republike Slovenije

Program financiranja je temeljni operativni dokument za izvajanje financiranja izvrševanja državnega proračuna in transakcij upravljanja državnega dolga. Določa okvirno strukturo instrumentov financiranja državnega proračuna in upravljanja državnega dolga ob upoštevanju optimizacije valutne, rokovne in obrestne strukture dolga ter obvladovanja tveganj njegovega portfelja. Trenutno veljavni program financiranja sprejme Vlada Republike Slovenije in se vedno nanaša na zadnji sprejeti proračun države.

Kot primarni instrument financiranja pretežnega dela potreb državnega proračuna je predvideno zadolževanje z izdajo obveznic in zakladnih menic Republike Slovenije. Skladno z vsakokratnim programom financiranja se lahko uporabijo tudi drugi instrumenti financiranja za financiranje potreb državnega proračuna.

Obveznice

Obveznica je nematerializiran, imenski in prenosljiv dolžniški vrednostni papir z zapadlostjo, daljšo od enega leta. Za vlagatelja je to oblika finančne naložbe, ki mu prinaša vnaprej določene obresti na posojeni denar (kupon). Referenčne obveznice Republike Slovenije se izdajajo v skladu z letnim Programom financiranja proračuna Republike Slovenije. Ročnost obveznic in dinamiko izdaje določa Ministrstvo za finance glede na tržne razmere, v skladu s strateškimi in operativnimi cilji, opredeljenimi v programu financiranja, ter upoštevaje rokovno strukturo obstoječega dolga državnega proračuna. Državne obveznice izdajamo na evropskem ali drugih trgih na sindiciran način. Obveznic ne izdajamo prek avkcij.

Zakladne menice

Zakladne menice so nematerializirani, serijski, imenski prenosljivi vrednostni papirji z dospelostjo tri, šest, dvanajst in osemnajst mesecev. Izdajajo se v apoenih po 1000 evrov, nominalna vrednost posamezne razpisane emisije pa je odvisna od vsakokratne odločitve izdajatelja.

Zakladne menice so diskontirani vrednostni papirji: ob izdaji vlagatelji vplačajo diskontirani znesek, izdajatelj pa ob zapadlosti izplača nominalni znesek zakladnih menic. Obresti se izračunavajo z uporabo navadnega obrestnega računa, dekurzivnega načina obrestovanja in z upoštevanjem dejanskega števila dni do dospelosti ter 360 dni v letu.

Primarna izdaja zakladnih menic se izvaja na avkcijah. Vlagatelji oziroma primarni vpisniki na avkciji licitirajo prodajno ceno, s katero se odraža nominalna proporcionalna obrestna mera ponudbe. Posamezna avkcija se zapre pri enotni ceni (oziroma obrestni meri), kar pomeni, da so pri tej ceni sprejete ponudbe z višjo ali enako ceno kot enotna cena (v slednjem primeru so ponudbe lahko delno sprejete), ponudbe z nižjo ceno od enotne cene pa niso sprejete. Imetniki zakladnih menic so lahko tako pravne kot fizične osebe, ki podajajo naročila za vpis pri primarnih vpisnikih za zakladne menice. Poravnava zakladnih menic se izvede dva delovna dneva po avkciji.

Zakladne menice so uvrščene med instrumente denarnega trga Ljubljanske borze.

Več o zakladnih menicah si lahko preberete v ponudbenem dokumentu oziroma kontaktirate:

Predvidene izdaje zakladnih menic v letu 2021

Tabele prikazujejo podatke o vrstah zakladnih menic in predvidenih datumih izdaj, poravnav in zapadlosti zakladnih menic v tekočem koledarskem letu. Okvirni znesek posamezne avkcije bo objavljen v povabilu in obvestilu za javnost pet delovnih dni pred avkcijo na spletni strani Ministrstva za finance.

Trimesečne zakladne menice
Oznaka menice Datum avkcije Datum poravnave Datum zapadlosti Število dni
TZ185 12. 1. 2021 14. 1. 2021 15. 4. 2021 91
TZ186 9. 2. 2021 11. 2. 2021 13. 5. 2021 91
TZ187 9. 3. 2021 11. 3. 2021 10. 6. 2021 91
TZ188 13. 4. 2021 15. 4. 2021 15. 7. 2021 91
TZ189 11. 5. 2021 13. 5. 2021 12. 8. 2021 91
TZ190 8. 6. 2021 10. 6. 2021 9. 9. 2021 91
TZ191 13. 7. 2021 15. 7. 2021 14. 10. 2021 91
TZ192 7. 9. 2021 9. 9. 2021 9. 12. 2021 91
TZ193 12. 10. 2021 14. 10. 2021 13. 1. 2022 91
TZ194 9. 11. 2021 11. 11. 2021 10. 2. 2022 91
Šestmesečne zakladne menice
Oznaka menice Datum avkcije Datum poravnave Datum zapadlosti Število dni
SZ118 12. 1. 2021 14. 1. 2021 15. 7. 2021 182
SZ119 9. 2. 2021 11. 2. 2021 12. 8. 2021 182
SZ120 9. 3. 2021 11. 3. 2021 9. 9. 2021 182
SZ121 13. 4. 2021 15. 4. 2021 14. 10. 2021 182
SZ122 11. 5. 2021 13. 5. 2021 11. 11. 2021 182
SZ123 8. 6. 2021 10. 6. 2021 9. 12. 2021 182
SZ124 13. 7. 2021 15. 7. 2021 13. 1. 2022 182
SZ125 7. 9. 2021 9. 9. 2021 10. 3. 2022 182
SZ126 12. 10. 2021 14. 10. 2021 14. 4. 2022 182
SZ127 9. 11. 2021 11. 11. 2021 12. 5. 2022 182
Dvanajstmesečne zakladne menice
Oznaka menice Datum avkcije Datum poravnave Datum zapadlosti Število dni
DZ93 12. 1. 2021 14. 1. 2021 13. 1. 2022 364
DZ94 9. 2. 2021 11. 2. 2021 10. 2. 2022 364
DZ95 9. 3. 2021 preklicana 10. 3. 2022 364
DZ96 11. 5. 2021 preklicana 12. 5. 2022 364
DZ97 8. 6. 2021 preklicana 9. 6. 2022 364
DZ95 13. 7. 2021 15. 7. 2021 14. 7. 2022 364
DZ96 7. 9. 2021 9. 9. 2021 8. 9. 2022 364
DZ97 9. 11. 2021 11. 11. 2021 10. 11. 2022 364
Osemnajstmesečne zakladne menice
Oznaka menice Datum avkcije Datum poravnave Datum zapadlosti Število dni
OZ16 13. 4. 2021 preklicana 13. 10. 2022 546
OZ16 12. 10. 2021 14. 10. 2021 13. 4. 2023 546

Primarni vpisniki za državne vrednostne papirje

Primarni vpisnik je finančna institucija, ki je v pogodbenem odnosu z Republiko Slovenijo. Med drugim posreduje pri prodaji državnih obveznic in zakladnih menic končnim investitorjem in skrbi za njihovo likvidnost na sekundarnem trgu.

Primarni vpisniki za obveznice Republike Slovenije

Primarni vpisniki za zakladne menice Republike Slovenije

Trgovanje z državnimi vrednostnimi papirji

Z izdanimi državnimi vrednostnimi papirji se trguje na različnih sekundarnih trgih vrednostih papirjev.

Obveznice Republike Slovenije, vpisane v Centralno klirinško depotno družbo (KDD), in zakladne menice Republike Slovenije so uvrščene na Ljubljansko borzo.

Obveznice Republike Slovenije, vpisane v Euroclear ali Clearstream, so uvrščene na Luksemburško borzo.

Z referenčnimi obveznicami, denominiranimi v EUR, se trguje tudi na MTS Slovenija.

Pri poravnavi poslov na sekundarnem trgu Slovenija podpira standardno obdobje poravnave poslov s prenosljivimi državnimi vrednostnimi papirji na OTC sekundarnih trgih T + 2.

T + 2 standardno obdobje poravnave poslov s prenosljivimi državnimi vrednostnimi papirji na OTC sekundarnih trgih

Izjava Republike Slovenije o izboru matične države članice glede razkrivanja nadzorovanih informacij za izdaje vrednostnih papirjev:

Republika Slovenija v skladu s 66. členom Zakona o trgu finančnih instrumentov izjavlja, da je kot matično državo članico glede razkrivanja nadzorovanih informacij za izdaje dolžniških vrednostnih papirjev izbrala Republiko Slovenijo in pristojni organ, tj. Agencijo za trg vrednostnih papirjev.

Izračun minimalne zajamčene donosnosti

Upravljavci pokojninskih skladov izvajajo naložbeno politiko zagotavljanja minimalne zajamčene donosnosti na čisto vplačilo dodatnega zavarovanja. Metodologijo za izračun minimalne zajamčene donosnosti in njeno višino določi minister, pristojen za finance. Minimalna zajamčena donosnost se izračuna iz povprečne donosnosti do dospetja državnih vrednostnih papirjev.

Zakonodaja