Skoči do osrednje vsebine

Zadolževanje in upravljanje dolga državnega proračuna

V državnem proračunu, ki ga za vsako posamezno leto sprejme Državni zbor, so lahko prihodki nižji od odhodkov, kar pomeni, da se je treba zadolžiti za financiranje primanjkljaja. Zadolžiti se moramo tudi za odplačilo glavnic dolga, ki zapadejo v odplačilo v takšnem letu, če tega ni mogoče pokriti iz proračunskega presežka ali drugih prihodkov iz premoženja države.

Dolg državnega proračuna lahko upravljamo z odkupovanjem in zamenjavami obstoječega dolga ter s posli, s katerimi spreminjamo valuto zadolžitve in vrsto obrestne mere. Upravljamo ročnostno strukturo dolga, to je z vidika tveganja refinanciranja primerno izbiro dospelosti izdanega dolga. Zelo pozorno je treba skrbeti tudi za pravočasna plačila glavnic in obresti ob zapadlostih državnega dolga.

Za izvajanje financiranja državnega proračuna pripravljamo letne programe financiranja proračuna, v okvir financiranja in upravljanja dolga pa spadajo tudi vzdrževanje likvidnosti državnih vrednostnih papirjev, vzpostavljanje in ohranjanje stikov z investitorji v državne vrednostne papirje, sodelovanje z bonitetnimi agencijami pri pripravi ocen kreditnega tveganja Republike Slovenije, priprava analiz in izračunov za izvršitev poslov upravljanja državnega dolga ter odplačevanje glavnic in obresti državnega dolga.

Stanje dolga Republike Slovenije

V nadaljevanju prikazujemo dolg sektorja država in znotraj tega podrobneje dolg državnega proračuna glede na instrumente, valute, vrsto obrestne mere ter glede na načrt odplačil dolga.

Dolg države, v milijonih evrov
Tabela prikazuje gibanje dolga sektorja države, ki zajema dolg centralne ravni države (neposredni uporabniki državnega proračuna, državni skladi in druge enote centralne ravni države), lokalne ravni države (občin) in skladov socialne varnosti (zdravstvene in pokojninske blagajne).
Dolg države 2017 2018 2019 2020 2021
v milijonih evrov 31.893 32.245 31.751 37.423 38.877
v % nominalnega BDP 74,2 70,3 65,4 79,6 74,5
Nominalni BDP 43.011 45.876 48.533 47.021 52.208

Dolg sektor država v letu 2021 znaša 38.877 milijonov evrov oziroma 74,5 % BDP.

Dolg državnega proračuna po instrumentih, v milijonih evrov
Tabela prikazuje razdelitev dolga državnega proračuna po instrumentu zadolžitve v zadnjih dveh mesecih. V tabeli se dolg najprej razdeli na notranji in zunanji dolg, nadalje še na dolg iz naslova posojil in na dolg iz naslova vrednostnih papirjev (tu so vključene obveznice in zakladne menice). Merilo delitve na notranji in zunanji dolg izhaja iz nacionalne metodologije, ki je skladna z metodologijo Mednarodnega denarnega sklada (Government Finance Statistics 2014). Pri posojilih se kot merilo za razdelitev na notranji in zunanji dolg upošteva rezidentstvo upnika. Pri vrednostnih papirjih je merilo razdelitve mesto vpisa v klirinško-depotni sistem; tako se za notranji dolg štejejo vrednostni papirji, vpisani v klirinško-depotni sistem v Sloveniji (KDD), ne glede na rezidentstvo upnika, medtem ko zunanji dolg vključuje vrednostne papirje, vpisane v klirinško-depotni sistem izven Slovenije (Euroclear, Clearstream), ne glede na rezidentstvo upnika. Razdelitev dolga po instrumentih zadolžitve se v zadnjih dveh mesecih ni bistveno spremenila.
Instrument 30.9.2022 31.10.2022
Notranji dolg 35.607,0 35.626,6
Posojila 225,0 225,0
Vrednostni papirji 35.382,0 35.401,6
Zunanji dolg 2.517,3 2.308,2
Posojila 1.654,0 1.654,0
Vrednostni papirji 863,4 654,2
Skupaj 38.124,3 37.934,8

Na dan 31. 10. 2022 notranji dolg zajema 225 milijonov evrov posojil in 35.402 milijonov evrov vrednostnih papirjev in zunanji dolg 1.654 milijonov evrov posojil in 654 milijonov evrov vrednostnih papirjev.

Dolg državnega proračuna po valutah
Tabela predstavlja razdelitev dolga glede na valuto zadolžitve. Na dan 31. 10. 2022 98,2 % dolga predstavlja valuta evro, 1,7 % valuta ameriški dolar in 0,1 % ostale valute.
Valuta 30. 9. 2022 31. 10. 2022
EUR 97,6% 98,2%
USD 2,3% 1,7%
Ostalo 0,1% 0,1%
Dolg državnega proračuna po vrsti obrestne mere
Tabela predstavlja razdelitev dolga glede na vrsto obrestne mere zadolžitve. Na dan 31. 10. 2022 99,3 % dolga predstavlja zadolžitev z nespremenljivo obrestno mero in 0,7 % dolga predstavlja zadolžitev s spremenljivo obrestno mero.
Vrsta obrestne mere 30. 9. 2022 31. 10. 2022
Nespremenljiva 99,3% 99,3%
Spremenljiva 0,7% 0,7%
Načrt odplačil dolga državnega proračuna po letih, v milijonih evrov

Tabela predstavlja načrt odplačil dolga po letih za obdobje od leta 2022 do leta 2026, glede na stanje dolga na dan 31. 10. 2022. Odplačila so razdeljena na plačilo glavnic ter na plačilo obresti, nadalje je vsak sklop razdeljen še na notranji in zunanji dolg.
Odplačila dolga Leto 2022 Leto 2023 Leto 2024 Leto 2025 Leto 2026
Glavnice 1.426,4 1.490,6 2.100,1 2.348,8 2.555,1
Notranji dolg 1.199,2 1.372,9 1.519,6 2.125,5 2.531,8
Zunanji dolg 227,1 117,7 580,6 223,4 23,4
Obresti 654,3 614,6 602,0 523,1 476,3
Notranji dolg 598,7 582,4 581,5 511,7 465,3
Zunanji dolg 55,6 32,2 20,5 11,4 10,9
Skupaj odplačila 2.080,7 2.105,3 2.702,1 2.871,9 3.031,4

Odplačila dolga v letu 2022 znašajo 2.080,7 milijona evrov, od tega 1.426,4 milijona evrov glavnic in 654,3 milijona evrov obresti. Odplačila dolga v letu 2023 znašajo 2.105,3 milijonov evrov, v letu 2024 2.702,1 milijona evrov, v letu 2025 2.871,9 milijona evrov in v letu 2026 3.031,4 milijona evrov.

Načrt odplačil dolga državnega proračuna po četrtletjih v letu 2022, v milijonih evrov

Tabela predstavlja načrt odplačil dolga po četrtletjih v letu 2022, glede na stanje dolga na dan 31. 10. 2022. Odplačila so razdeljena na plačilo glavnic ter na plačilo obresti, nadalje je vsak sklop razdeljen še na notranji in zunanji dolg.
Odplačila dolga Prvo četrtletje Drugo četrtletje Tretje četrtletje Četrto četrtletje Leto 2022
Glavnice 1.162,9 44,1 0,0 219,4 1.426,4
Notranji dolg 1.162,9 35,1 0,0 1,3 1.199,2
Zunanji dolg 0,0 9,0 0,0 218,1 227,1
Obresti 335,0 15,1 211,1 93,2 654,3
Notranji dolg 314,6 3,5 200,0 80,5 598,7
Zunanji dolg 20,3 11,5 11,1 12,6 55,6
Skupaj odplačila 1.497,8 59,1 211,1 312,6 2.080,7

Odplačila dolga v letu 2022 znašajo 2.080,7 milijona evrov. Odplačila dolga v prvem četrtletju leta 2022 znašajo 1.497,8 milijona evrov, v drugem četrtletju 59,1 milijona evrov, v tretjem četrtletju 211,1 milijona evrov in v četrtem četrtletju 312,6 milijona evrov.

Program financiranja za izvrševanje proračuna Republike Slovenije

Program financiranja je temeljni operativni dokument za izvajanje financiranja izvrševanja državnega proračuna in transakcij upravljanja državnega dolga. Določa okvirno strukturo instrumentov financiranja državnega proračuna in upravljanja državnega dolga ob upoštevanju optimizacije valutne, rokovne in obrestne strukture dolga ter obvladovanja tveganj njegovega portfelja. Trenutno veljavni program financiranja sprejme Vlada Republike Slovenije in se vedno nanaša na zadnji sprejeti proračun države.

Kot primarni instrument financiranja pretežnega dela potreb državnega proračuna je predvideno zadolževanje z izdajo obveznic in zakladnih menic Republike Slovenije. Skladno z vsakokratnim programom financiranja se lahko uporabijo tudi drugi instrumenti financiranja za financiranje potreb državnega proračuna.

Obveznice

Obveznica je nematerializiran, imenski in prenosljiv dolžniški vrednostni papir z zapadlostjo, daljšo od enega leta. Za vlagatelja je to oblika finančne naložbe, ki mu prinaša vnaprej določene obresti na posojeni denar (kupon). Referenčne obveznice Republike Slovenije se izdajajo v skladu z letnim Programom financiranja proračuna Republike Slovenije. Ročnost obveznic in dinamiko izdaje določa Ministrstvo za finance glede na tržne razmere, v skladu s strateškimi in operativnimi cilji, opredeljenimi v programu financiranja, ter upoštevaje rokovno strukturo obstoječega dolga državnega proračuna. Državne obveznice izdajamo na evropskem ali drugih trgih na sindiciran način. Obveznic ne izdajamo prek avkcij.

Zakladne menice

Zakladne menice so nematerializirani, serijski, imenski prenosljivi vrednostni papirji z dospelostjo tri, šest, dvanajst in osemnajst mesecev. Izdajajo se v apoenih po 1000 evrov, nominalna vrednost posamezne razpisane emisije pa je odvisna od vsakokratne odločitve izdajatelja.

Zakladne menice so diskontirani vrednostni papirji: ob izdaji vlagatelji vplačajo diskontirani znesek, izdajatelj pa ob zapadlosti izplača nominalni znesek zakladnih menic. Obresti se izračunavajo z uporabo navadnega obrestnega računa, dekurzivnega načina obrestovanja in z upoštevanjem dejanskega števila dni do dospelosti ter 360 dni v letu.

Primarna izdaja zakladnih menic se izvaja na avkcijah. Vlagatelji oziroma primarni vpisniki na avkciji licitirajo prodajno ceno, s katero se odraža nominalna proporcionalna obrestna mera ponudbe. Posamezna avkcija se zapre pri enotni ceni (oziroma obrestni meri), kar pomeni, da so pri tej ceni sprejete ponudbe z višjo ali enako ceno kot enotna cena (v slednjem primeru so ponudbe lahko delno sprejete), ponudbe z nižjo ceno od enotne cene pa niso sprejete. Imetniki zakladnih menic so lahko tako pravne kot fizične osebe, ki podajajo naročila za vpis pri primarnih vpisnikih za zakladne menice. Poravnava zakladnih menic se izvede dva delovna dneva po avkciji.

Zakladne menice so uvrščene med instrumente denarnega trga Ljubljanske borze.

Dodatno o zakladnih menicah si lahko preberete v ponudbenem dokumentu oziroma kontaktirate:

Predvidene izdaje zakladnih menic v letu 2022

Tabele prikazujejo podatke o vrstah zakladnih menic in predvidenih datumih izdaj, poravnav in zapadlosti zakladnih menic v tekočem koledarskem letu. Okvirni znesek posamezne avkcije bo objavljen v povabilu in obvestilu za javnost pet delovnih dni pred avkcijo na spletni strani Ministrstva za finance.

Trimesečne zakladne menice
Oznaka menice Datum avkcije Datum poravnave Datum zapadlosti Število dni
TZ194 11. 1. 2022 13. 1. 2022 14. 4. 2022 91
TZ195 7.02.2022 10. 2. 2022 12. 5. 2022 91
TZ196 8.03.2022 10. 3. 2022 9. 6. 2022 91
TZ197 12.04.2022 14. 4. 2022 14. 7. 2022 91
TZ198 10.05.2022 12. 5. 2022 11. 8. 2022 91
TZ199 14. 6. 2022 16. 6. 2022 15. 9. 2022 91
TZ200 12. 7. 2022 14. 7. 2022 13. 10. 2022 91
TZ201 13. 9. 2022 15. 9. 2022 15. 12. 2022 91
TZ202 11. 10. 2022 13. 10. 2022 29. 12. 2022 77
TZ203 preklicana 10. 11. 2022 9. 2. 2023 91
Šestmesečne zakladne menice
Oznaka menice Datum avkcije Datum poravnave Datum zapadlosti Število dni
SZ125 11. 1. 2022 13. 1. 2022 14. 7. 2022 182
SZ126 7.02.2022 10. 2. 2022 11. 8. 2022 182
SZ127 8.03.2022 10. 3. 2022 8. 9. 2022 182
SZ128 12.04.2022 14. 4. 2022 13. 10. 2022 182
SZ129 10.05.2022 12. 5. 2022 10. 11. 2022 182
SZ130 14. 6. 2022 16. 6. 2022 15. 12. 2022 182
SZ131 12. 7. 2022 14. 7. 2022 29. 12. 2022 168
SZ132 preklicana 15. 9. 2022 16. 3. 2023 182
SZ132 preklicana 13. 10. 2022 13. 4. 2023 182
SZ133 preklicana 10. 11. 2022 11. 5. 2023 182
Dvanajstmesečne zakladne menice
Oznaka menice Datum avkcije Datum poravnave Datum zapadlosti Število dni
DZ95 11. 1. 2022 13. 1. 2022 12. 1. 2023 364
DZ96 7. 2. 2022 10. 2. 2022 9. 2. 2023 364
DZ97 8. 3. 2022 10. 3. 2022 9. 3. 2023 364
DZ98 preklicana 12. 5. 2022 11. 5. 2023 364
DZ98 preklicana 16. 6. 2022 15. 6. 2023 364
DZ98 preklicana 14. 7. 2022 13. 7. 2023 364
DZ98 13. 9. 2022 15. 9. 2022 14. 9. 2023 364
DZ99 8. 11. 2022 10. 11. 2022 9. 11. 2023 364
Osemnajstmesečne zakladne menice
Oznaka menice Datum avkcije Datum poravnave Datum zapadlosti Število dni
OZ16 12. 4. 2022 14. 4. 2022 12. 10. 2023 546
OZ17 11. 10. 2022 13. 10. 2022 11. 4. 2024 546

Primarni vpisniki za državne vrednostne papirje

Primarni vpisnik je finančna institucija, ki je v pogodbenem odnosu z Republiko Slovenijo. Med drugim posreduje pri prodaji državnih obveznic in zakladnih menic končnim investitorjem in skrbi za njihovo likvidnost na sekundarnem trgu.

Primarni vpisniki za obveznice Republike Slovenije

Primarni vpisniki za zakladne menice Republike Slovenije

Trgovanje z državnimi vrednostnimi papirji

Z izdanimi državnimi vrednostnimi papirji se trguje na različnih sekundarnih trgih vrednostih papirjev.

Obveznice Republike Slovenije, vpisane v Centralno klirinško depotno družbo (KDD), in zakladne menice Republike Slovenije so uvrščene na Ljubljansko borzo. Obveznice Republike Slovenije, vpisane v Euroclear (vsebina v angleškem jeziku) ali Clearstream (vsebina v angleškem jeziku), so uvrščene na Luksemburško borzo (vsebina v angleškem jeziku).

Z referenčnimi obveznicami, denominiranimi v evro, se trguje tudi na MTS Slovenija (vsebina v angleškem jeziku). Pri poravnavi poslov na sekundarnem trgu Slovenija podpira standardno obdobje poravnave poslov s prenosljivimi državnimi vrednostnimi papirji na zunajborznih sekundarnih trgih T + 2.

Izjava Republike Slovenije o izboru matične države članice glede razkrivanja nadzorovanih informacij za izdaje vrednostnih papirjev: Republika Slovenija v skladu s 66. členom Zakona o trgu finančnih instrumentov izjavlja, da je kot matično državo članico glede razkrivanja nadzorovanih informacij za izdaje dolžniških vrednostnih papirjev izbrala Republiko Slovenijo in pristojni organ, to je Agencijo za trg vrednostnih papirjev.

Izračun minimalne zajamčene donosnosti

Upravljavci pokojninskih skladov izvajajo naložbeno politiko zagotavljanja minimalne zajamčene donosnosti na čisto vplačilo dodatnega zavarovanja. Metodologijo za izračun minimalne zajamčene donosnosti in njeno višino določi minister, pristojen za finance. Minimalna zajamčena donosnost se izračuna iz povprečne donosnosti do dospetja državnih vrednostnih papirjev.