Stanje dolga Republike Slovenije

V nadaljevanju prikazujemo dolg sektorja država in znotraj tega podrobneje dolg državnega proračuna glede na instrumente, valute, vrsto obrestne mere ter glede na načrt odplačil dolga.

Program financiranja za izvrševanje proračuna Republike Slovenije

Program financiranja je temeljni operativni dokument za izvajanje financiranja izvrševanja državnega proračuna in transakcij upravljanja državnega dolga. Določa okvirno strukturo instrumentov financiranja državnega proračuna in upravljanja državnega dolga ob upoštevanju optimizacije valutne, rokovne in obrestne strukture dolga ter obvladovanja tveganj njegovega portfelja. Trenutno veljavni program financiranja sprejme Vlada Republike Slovenije in se vedno nanaša na zadnji sprejeti proračun države.

Kot primarni instrument financiranja pretežnega dela potreb državnega proračuna je predvideno zadolževanje z izdajo obveznic in zakladnih menic Republike Slovenije. Skladno z vsakokratnim programom financiranja se lahko uporabijo tudi drugi instrumenti financiranja za financiranje potreb državnega proračuna.

Obveznice

Obveznica je nematerializiran, imenski in prenosljiv dolžniški vrednostni papir z zapadlostjo, daljšo od enega leta. Za vlagatelja je to oblika finančne naložbe, ki mu prinaša vnaprej določene obresti na posojeni denar (kupon). Referenčne obveznice Republike Slovenije se izdajajo v skladu z letnim Programom financiranja proračuna Republike Slovenije. Ročnost obveznic in dinamiko izdaje določa Ministrstvo za finance glede na tržne razmere, v skladu s strateškimi in operativnimi cilji, opredeljenimi v programu financiranja, ter upoštevaje rokovno strukturo obstoječega dolga državnega proračuna. Državne obveznice izdajamo na evropskem ali drugih trgih na sindiciran način. Obveznic ne izdajamo prek avkcij.

Zakladne menice

Zakladne menice so nematerializirani, serijski, imenski prenosljivi vrednostni papirji z dospelostjo tri, šest, dvanajst in osemnajst mesecev. Izdajajo se v apoenih po 1000 evrov, nominalna vrednost posamezne razpisane emisije pa je odvisna od vsakokratne odločitve izdajatelja.

Zakladne menice so diskontirani vrednostni papirji: ob izdaji vlagatelji vplačajo diskontirani znesek, izdajatelj pa ob zapadlosti izplača nominalni znesek zakladnih menic. Obresti se izračunavajo z uporabo navadnega obrestnega računa, dekurzivnega načina obrestovanja in z upoštevanjem dejanskega števila dni do dospelosti ter 360 dni v letu.

Primarna izdaja zakladnih menic se izvaja na avkcijah. Vlagatelji oziroma primarni vpisniki na avkciji licitirajo prodajno ceno, s katero se odraža nominalna proporcionalna obrestna mera ponudbe. Posamezna avkcija se zapre pri enotni ceni (oziroma obrestni meri), kar pomeni, da so pri tej ceni sprejete ponudbe z višjo ali enako ceno kot enotna cena (v slednjem primeru so ponudbe lahko delno sprejete), ponudbe z nižjo ceno od enotne cene pa niso sprejete. Imetniki zakladnih menic so lahko tako pravne kot fizične osebe, ki podajajo naročila za vpis pri primarnih vpisnikih za zakladne menice. Poravnava zakladnih menic se izvede dva delovna dneva po avkciji.

Zakladne menice so uvrščene med instrumente denarnega trga Ljubljanske borze.

Dodatno o zakladnih menicah si lahko preberete v ponudbenem dokumentu oziroma kontaktirate:

Primarni vpisniki za državne vrednostne papirje

Primarni vpisnik je finančna institucija, ki je v pogodbenem odnosu z Republiko Slovenijo. Med drugim posreduje pri prodaji državnih obveznic in zakladnih menic končnim investitorjem in skrbi za njihovo likvidnost na sekundarnem trgu.

Trgovanje z državnimi vrednostnimi papirji

Z izdanimi državnimi vrednostnimi papirji se trguje na različnih sekundarnih trgih vrednostih papirjev.

Obveznice Republike Slovenije, vpisane v Centralno klirinško depotno družbo (KDD), in zakladne menice Republike Slovenije so uvrščene na Ljubljansko borzo. Obveznice Republike Slovenije, vpisane v Euroclear (vsebina v angleškem jeziku) ali Clearstream (vsebina v angleškem jeziku), so uvrščene na Luksemburško borzo (vsebina v angleškem jeziku).

Z referenčnimi obveznicami, denominiranimi v evro, se trguje tudi na MTS Slovenija (vsebina v angleškem jeziku). Pri poravnavi poslov na sekundarnem trgu Slovenija podpira standardno obdobje poravnave poslov s prenosljivimi državnimi vrednostnimi papirji na zunajborznih sekundarnih trgih T + 2.

Izjava Republike Slovenije o izboru matične države članice glede razkrivanja nadzorovanih informacij za izdaje vrednostnih papirjev: Republika Slovenija v skladu s 66. členom Zakona o trgu finančnih instrumentov izjavlja, da je kot matično državo članico glede razkrivanja nadzorovanih informacij za izdaje dolžniških vrednostnih papirjev izbrala Republiko Slovenijo in pristojni organ, to je Agencijo za trg vrednostnih papirjev.

Izračun minimalne zajamčene donosnosti

Upravljavci pokojninskih skladov izvajajo naložbeno politiko zagotavljanja minimalne zajamčene donosnosti na čisto vplačilo dodatnega zavarovanja. Metodologijo za izračun minimalne zajamčene donosnosti in njeno višino določi minister, pristojen za finance. Minimalna zajamčena donosnost se izračuna iz povprečne donosnosti do dospetja državnih vrednostnih papirjev.