Projekti in programi

Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije je, v sodelovanju z Republiko Srbijo, v prvi polovici leta 2011 prevzelo pomembno vlogo koordinatorja prednostnega področja 1b (PA1b) v okviru izvajanja Strategije EU za podonavsko regijo (EUSDR). To prednostno področje se osredotoča na izboljšanje mobilnosti in multimodalnosti s poudarkom na železniških, cestnih in zračnih povezavah.

Projekt, financiran iz Sklada za bilateralne odnose, je namenjen zagotavljanju psihosocialne pomoči ljudem iz Ukrajine ter pripravi informativnih videov po spremembi zakonodaje.

Projekt eGozdarstvo je sestavni del naložbe Digitalni prehod na področju kmetijstva, prehrane in gozdarstva, ki v okviru Načrta za okrevanje in odpornost prispeva k optimizaciji in digitalizaciji delovanja javne gozdarske službe.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z evropskimi sredstvi zagotavlja nefinančno pomoč najbolj ogroženim osebam v obliki paketov s prehranskimi izdelki in s sofinanciranjem različnih spremljevalnih ukrepov, ki spodbujajo njihovo socialno vključevanje.

Sodobni migracijski tokovi so kompleksen in mnogovrsten pojav, v katerega je danes vključena večina držav, ki so države izvora, tranzita ali ciljne. Velike razlike v gospodarski razvitosti, velik demografski potencial izvornih držav ter iskanje stabilnejšega in varnejšega okolja so glavni spodbujevalci migracijskih tokov v države EU. Del globalnih migracijskih trendov je tudi Slovenija.

Projekt CISE`s operationalization launch through A Long Endurance and Real live Test in akronimom CISE-ALERT (v angleškem jeziku), je osredotočen na večanje učinkovitosti, kakovosti ter odzivnosti pri koordinaciji operacij nadzora v domeni pomorstva na območju Evropske unije (EU).

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je izvajal projekt EWA - Opolnomočenje žensk v sodobni družbi (angleško Empowering Women in Active Society) skupaj s partnerjem in koordinatorjem projekta, Filozofsko fakulteto Univerze v Mariboru, ter Ljudsko univerzo Celje in Inštitutom za politični menedžment.

Slovenija je od 1. novembra 2022 do 31. oktobra 2023 predsedovala Strategiji EU za podonavsko regijo (EUSDR). Strategija je bila sprejeta leta 2010, vsako leto ji predseduje ena od sodelujočih držav. Slovenija je predsedovanje prevzela od Ukrajine, zaključilo pa se je z Letnim forumom EUSDR, ki je bil organiziran med 24. in 25. oktobrom 2023 na Brdu pri Kranju.

Izredni vremenski in hidrološki dogodki v alpskem prostoru pogosto sprožajo kompleksne, sestavljene dogodke in verižne učinke na okolje, družbo in gospodarstvo. Zato v okviru projekta Prilagajanje na izredne vremenske dogodke in z njimi povezana tveganja v spremenjenem podnebju (X-RISK-CC) razvijamo orodja in priporočila za boljše zaznavanje, ocenjevanje in obvladovanje tovrstnih tveganj. Poudarek je predvsem na sodelovanju z odločevalci, upravljavci in drugimi ključnimi deležniki v regiji, kajti trenutno obstoječi sistemi upravljanja pogosto ne upoštevajo sestavljenih oz. prepletenih tveganj v kontekstu podnebnih sprememb.

Slovenija predsedovanje Alpski konvenciji vodi pod sloganom »Kakovostno življenje v Alpah za vse«, s čimer naslavlja tako alpske gorske skupnosti in njihovo prihodnost kot tudi alpsko biotsko raznovrstnost in krajinsko pestrost ter obvladovanje izzivov podnebnih sprememb, ki vplivajo na kakovost življenja vseh živih bitij. Predsedovanje zaključujemo z organizacijo 18. Alpske konference 22. januarja 2025 na Brdu pri Kranju.

Slovenija je v okviru operacije "Izgradnja zmogljivosti za gašenje požarov iz zraka" kupila dve dvosedežni letali AT-802 in dve enosedežni letali AT-802 za gašenje požarov iz zraka.

V letu 2022 je tema projekta preprečitev požara na baterijah in poteka pod sloganom "Tudi baterije lahko zagorijo. Preprečite požar baterij".

Urad Republike Slovenije za meroslovje (Urad) sodeluje s temami na Javnih razpisih za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa (CRP), ki jih objavila Javna agencija za raziskovalno dejavnost v Republiki Sloveniji (ARRS). V okviru projekta Izhodišča za vzpostavitev sistema za identifikacijo in izmenjavo meroslovnih potreb na področju biokemijske analitike bo Urad pridobil podlage, s pomočjo katerih bo lahko identificiral meroslovne potrebe uporabnikov v Republiki Sloveniji na omenjenih področjih.

Pod okriljem projekta E-ARK šestindvajset partnerjev nadaljuje z razvojem evropskega gradnika eArhiviranje, ki uporabnikom ponuja nabor programskih orodij in procesov, s področja arhiviranja in dolgoročnega hranjenja podatkov

Projekt ATLANTIS »Improved resilience of Critical Infrastructures AgainsT LArge scale transNational and sysTemic rISks« (Izboljšana odpornost kritičnih infrastruktur pred obsežnimi nadnacionalnimi in sistemskimi tveganji), je raziskovalni projekt v okviru programa HORIZON EUROPE 2021-2027.

Projekt SUNRISE »Strategies and Technologies for United and Resilient Critical Infrastructures and Vital Services in Pandemic-Stricken Europe« (Strategije in tehnologije za združene in odporne kritične infrastrukture in vitalne storitve v Evropi, ki jo je prizadela pandemija) je raziskovalni projekt v okviru programa HORIZON EUROPE 2021-2027.

Projekt ATLANTIS »Improved resilience of Critical Infrastructures AgainsT LArge scale transNational and sysTemic rISks« (Izboljšana odpornost kritičnih infrastruktur pred obsežnimi nadnacionalnimi in sistemskimi tveganji), je raziskovalni projekt v okviru programa HORIZON EUROPE 2021-2027.

Izvajanje ukrepov za zagotavljanje kakovostne zdravstvene oskrbe starejših s podaljšanjem zdravih let življenja in sočasnim vplivanjem na dolgoročno finančno vzdržnost sistema.

S projektom Nepremična e-Dediščina 2022–2025 se nadaljuje razvoj sistema eDediščina ter posodabljanje in vzpostavljanje e-storitev, ki podpirajo varstvo nepremične kulturne dediščine.

Partnerstvo za vzdržno modro gospodarstvo (angleško Sustainable Blue Economy Partnership - SBEP)