Evropska kohezijska politika je glavna naložbena politika Evropske unije. V obdobju hitrih sprememb, ki jih narekujeta zeleni in digitalni prehod, so za Slovenijo ključnega pomena ukrepi v smeri večje odpornosti gospodarstva in družbe, izkoriščanja novih priložnosti ter pospešitve prehoda v visoko produktivno, nizkoogljično in krožno gospodarstvo, s končnim ciljem kakovostnega življenja za vse. Temu so namenjena evropska kohezijska sredstva v obdobju do leta 2027, z možnostjo koriščenja do leta 2029, v višini 3,2 milijarde evrov.

Kako pomembna je varnost, se zavemo šele, ko jo izgubimo. Vsi podsistemi družbe lahko delujejo le, če je vzpostavljena varnost. Zdravstvo, šolstvo, sociala … Brez varnosti nič ne more delovati, zato je varnost ključna za ustvarjanje države blaginje.

Ministrstvo za digitalno preobrazbo je partner v mednarodnem konzorciju osmih projektnih partnerjev, ki je v Okvirnem programu za raziskave in inovacije Obzorje 2020 uspešno kandidiral s projektom »Programming trustworthy Infrastructure As Code in a sEcuRE framework - PIACERE« (v nadaljevanju: projekt PIACERE).

Projekt EUREKA vzpostavlja skupni jadransko-jonski pristop k razvoju in harmonizaciji postopkov in predpisov na področju varnosti plovbe.

V okviru projekta je bilo izbranih 22 upravičencev. Namen projekta je podpora socialnovarstvenim zavodom pri organizaciji prostorov za učinkovitejše upravljanje s tveganji, povezanimi s prisotnostjo virusa SARS-CoV-2 v Republiki Sloveniji.

Namen projekta je vzpostavitev modularnih pisarn, ki bodo namenjene operativnemu centru za nujne primere in dopolnjuje projekt Ukrepi na področju obvladovanja širitve COVID-19 s poudarkom na ranljivih skupinah prebivalstva.

V letu 2020 je tema projekta požarna varnost na dopustu in med preživljanjem prostega časa.

Uprava Republike Slovenije za javna plačila sodeluje kot projektni partner Ministrstva za javno upravo, Uradnega lista Republike Slovenije in podjetja Mojdenar IT d.o.o. pri projektu Implementacija naprednih registrov pogodb (Advanced contract register implementation). Namen projekta je nadgraditi register pogodb, ki se nahaja na portalu javnih naročil, da bo mogoče transparentno dostopati do podatkov o realizaciji pogodb s področja javnega naročanja in podatkov o izvršenih plačilih po posamezni pogodbi.

Celovit cilj investicije je zagotavljanje optimalnih klimatskih pogojev v stavbi, ohranjanje okolja, z omenjenimi posegi spodbuditi ekološko zavest in ustvariti podporno okolje za čim večjo ekološko ozaveščenost.

Celovita energetska sanacija stavb UKC Ljubljana – Glavna stavba Hospital

Ministrstvo za javno upravo je partner v slovenskem konzorciju desetih projektnih partnerjev iz Sloveni-je, ki tvorijo mednarodni konzorcij 36 partnerjev. Konzorcij je v Okvirnem programu za raziskave in ino-vacije Obzorje 2020 uspešno kandidiral s projektom »National Competence Centers in the framework of EuroHPC’ — ‘EUROCC’« (v nadaljevanju: projekt EUROCC).

Osnovni namen projekta je z različnimi intervencijami zagotoviti potrebna orodja za splošno javnost in strokovni kader za obvladovanje širjenja COVID-19 s čim manjšo potrebo po obsežnih ukrepih na nacionalni ravni, uspešno blažitev posledic kriznih razmer na duševno zdravje preb. kot tudi na izvajanje zdrav. dejavnosti.

Vzpostavitev primernih pogojev za delo na področju dejavnosti pulmologije na novi lokaciji Oddelka za pljučne bolezni v UKC Maribor.

V okviru operacije Učinkovito upravljanje zaposlenih izvajamo projekt Vzpostavitev informacijskega sistema za upravljanje in razvoj zaposlenih v državni upravi – MUZA, s katerim želimo vsebinsko ter informacijsko podpreti posamezne kadrovske postopke, ki se izvajajo v organih državne uprave.

Cilj projekta je ustvariti participativni ekosistem, ki bo okrepil sodelovanje med podeželjem in mesti Podonavja s pomočjo krožnega biogospodarstva.

Projekt je bil odobren in je 85% sofinanciran v okviru razpisa "Interreg Danube Transnational Programme".

Nacionalna strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda (Strategija) bo določila leto prenehanja rabe premoga za proizvodnjo električne energije v Sloveniji in strategijo pravičnega prehoda dveh slovenskih regij, ki sta močno zaznamovani s premogovništvom – Savinjsko-Šaleške (SAŠA) regije in Zasavske regije.

Kolesarstvo je v zadnjih letih vse bolj priljubljeno kot prometni način dnevne mobilnosti. Delež poti v Slovenij, opravljenih s kolesom, je po raziskavi potovalnih navad Statističnega urada Slovenije iz leta 2017 4,5 % in raste predvsem v mestih. Najvišji je v Ljubljani, kjer je bilo leta 2013 11,1 % poti opravljenih s kolesom, po oceni Mestne občine Ljubljana jih je bilo leta 2020 že 16 %. Prav tako pa naši profesionalni kolesarji dosegajo vrhunske rezultate in motivirajo vse nas k redni rekreaciji, z različnimi vrstami koles. Uporaba kolesa prispeva tudi k zniževanju emisij iz prometa, krepi zdravje in ima pozitivne gospodarske učinke.

Upravljanje voda v izrednih razmerah