Projekti in programi

Ministrstvo za javno upravo upravlja in vodi investicije za objekte centraliziranih državnih organov. V okvir navedenih dejavnosti sodijo tudi celovite in delne energetske prenove objektov. Cilj energetskih prenov je izboljšanje delovnega okolja zaposlenih ob hkratnem doseganju manjše porabe energije in posledično manjših posrednih in neposrednih izpustov toplogrednih plinov v okolje.

Projekt e-Kultura prispeva k nadgradnji digitalne infrastrukture na področjih knjige, uprizoritvenih, vizualnih in intermedijskih umetnosti ter filma. Z digitalizacijo kulturnih vsebin in procesov omogoča širši dostop do kulturnih vsebin ter spodbuja digitalno opismenjevanje prebivalcev EU na področju kulture. Projekt spodbuja vključevanje digitalnih kulturnih vsebin v različne platforme ter krepi kompetence kulturnih ustvarjalcev za produkcijo, distribucijo in promocijo kulturnih vsebin, tudi v turistične namene.

Prenova plačnega sistema je bila uspešno zaključena s 1. januarjem 2025, ko je začel veljati Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS), ki ga je Državni zbor sprejel oktobra 2024.

Sodelujemo in podpiramo delovanje nevladnih organizacij, drugih neprofitnih organizacij in javnih zavodov, ki delujejo na področju javnega zdravja in zdravstvenega varstva. Z javnimi razpisi sofinanciramo izvajanje vsebinskih programov, ki uresničujejo cilje, ki izhajajo iz zakonodaje in nacionalnih programov na področju javnega zdravja. Nevladne organizacije jih izvajajo v sodelovanju z drugimi nevladnimi organizacijami ter strokovnimi institucijami na nacionalni in regionalni ravni.

ForestValue2 – Evropska mreža organizacij za javno financiranje, ki podpirajo in povečujejo koordinacijo in usklajevanje nacionalnih in regionalnih programov financiranja raziskav in inovacij, povezanih z biogospodarstvom, ki temelji na gozdovih, za krepitev Evropskega raziskovalnega prostora in podporo Evropskemu zelenemu dogovoru (angleško European network of public funding organisations supporting and increasing coordination and alignment of national and regional funding programmes on research and innovation related to forest-based bioeconomy to strengthen the European Research Area and to support the European Green Deal)

V letu 2023 obeležujemo 30 let od smrti arhitekta Edvarda Ravnikarja (1907–1993). Na podlagi pobud dediščinskih, izobraževalnih, raziskovalnih institucij in posameznikov, ki se ukvarjajo z varstvom, raziskovanjem, predstavljanjem in osveščanjem o arhitektu in njegovi dediščini v Sloveniji in tujini, je Vlada RS razglasila leto 2023, posvečeno Edvardu Ravnikarju.

Vzpostavitev podpornih okolij za krepitev duševnega zdravja v družini, v vrtcih, šolah in s programi, ki preprečujejo razvoj duševnih motenj. Projekt bo izboljšal dostopnost, razpoložljivost, celovitost, medsebojno povezanost in kakovost storitev za duševno zdravje.

Slovenskim srednjim šolam in gimnazijam omogočamo obisk sedeža Vlade RS v Ljubljani, na katerem se seznanijo z delom vlade in procesi oblikovanja javnih politik. Obisk in neposreden pogovor z vladnimi predstavniki mladim, ki s polnoletnostjo pridobijo volilno pravico, dajeta priložnost vpogleda in lažjega razumevanja političnih procesov upravljanja in odločanja.

- Obvezne državne gospodarske javne službe urejanja voda v letu 2023
- Izrednih ukrepov na področju urejanja voda v letih 2023/2024 po poplavah v avgustu 2023
- Odprave posledic neposredne škode na objektih vodne infrastrukture v letu 2023

Projekt SiQUID (Slovenian Quantum Communication Infrastructure Demonstration) bo vzpostavil povezave za distribucijo kvantnih ključev med več državnimi vozlišči v Sloveniji in testno kvantno omrežje med raziskovalnimi ustanovami v Ljubljani za napredne kvantne komunikacijske protokole.

Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije je, v sodelovanju z Republiko Srbijo, v prvi polovici leta 2011 prevzelo pomembno vlogo koordinatorja prednostnega področja 1b (PA1b) v okviru izvajanja Strategije EU za podonavsko regijo (EUSDR). To prednostno področje se osredotoča na izboljšanje mobilnosti in multimodalnosti s poudarkom na železniških, cestnih in zračnih povezavah.

Projekt, financiran iz Sklada za bilateralne odnose, je namenjen zagotavljanju psihosocialne pomoči ljudem iz Ukrajine ter pripravi informativnih videov po spremembi zakonodaje.

Projekt eGozdarstvo je sestavni del naložbe Digitalni prehod na področju kmetijstva, prehrane in gozdarstva, ki v okviru Načrta za okrevanje in odpornost prispeva k optimizaciji in digitalizaciji delovanja javne gozdarske službe.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z evropskimi sredstvi zagotavlja nefinančno pomoč najbolj ogroženim osebam v obliki paketov s prehranskimi izdelki in s sofinanciranjem različnih spremljevalnih ukrepov, ki spodbujajo njihovo socialno vključevanje.

Sodobni migracijski tokovi so kompleksen in mnogovrsten pojav, v katerega je danes vključena večina držav, ki so države izvora, tranzita ali ciljne. Velike razlike v gospodarski razvitosti, velik demografski potencial izvornih držav ter iskanje stabilnejšega in varnejšega okolja so glavni spodbujevalci migracijskih tokov v države EU. Del globalnih migracijskih trendov je tudi Slovenija.

Projekt CISE`s operationalization launch through A Long Endurance and Real live Test in akronimom CISE-ALERT (v angleškem jeziku), je osredotočen na večanje učinkovitosti, kakovosti ter odzivnosti pri koordinaciji operacij nadzora v domeni pomorstva na območju Evropske unije (EU).

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je izvajal projekt EWA - Opolnomočenje žensk v sodobni družbi (angleško Empowering Women in Active Society) skupaj s partnerjem in koordinatorjem projekta, Filozofsko fakulteto Univerze v Mariboru, ter Ljudsko univerzo Celje in Inštitutom za politični menedžment.

Slovenija je od 1. novembra 2022 do 31. oktobra 2023 predsedovala Strategiji EU za podonavsko regijo (EUSDR). Strategija je bila sprejeta leta 2010, vsako leto ji predseduje ena od sodelujočih držav. Slovenija je predsedovanje prevzela od Ukrajine, zaključilo pa se je z Letnim forumom EUSDR, ki je bil organiziran med 24. in 25. oktobrom 2023 na Brdu pri Kranju.

Izredni vremenski in hidrološki dogodki v alpskem prostoru pogosto sprožajo kompleksne, sestavljene dogodke in verižne učinke na okolje, družbo in gospodarstvo. Zato v okviru projekta Prilagajanje na izredne vremenske dogodke in z njimi povezana tveganja v spremenjenem podnebju (X-RISK-CC) razvijamo orodja in priporočila za boljše zaznavanje, ocenjevanje in obvladovanje tovrstnih tveganj. Poudarek je predvsem na sodelovanju z odločevalci, upravljavci in drugimi ključnimi deležniki v regiji, kajti trenutno obstoječi sistemi upravljanja pogosto ne upoštevajo sestavljenih oz. prepletenih tveganj v kontekstu podnebnih sprememb.

Slovenija predsedovanje Alpski konvenciji vodi pod sloganom »Kakovostno življenje v Alpah za vse«, s čimer naslavlja tako alpske gorske skupnosti in njihovo prihodnost kot tudi alpsko biotsko raznovrstnost in krajinsko pestrost ter obvladovanje izzivov podnebnih sprememb, ki vplivajo na kakovost življenja vseh živih bitij. Predsedovanje zaključujemo z organizacijo 18. Alpske konference 22. januarja 2025 na Brdu pri Kranju.