C2K7 - Digitalna preobrazba javnega sektorja in javne uprave

Cilj komponente je odzvati se na kritične pomanjkljivosti, ugotovljene pri digitalizaciji javnega sektorja med pandemijo covida-19, zlasti ustvariti okolje za uspešno digitalno preobrazbo, izboljšati e-upravo, okrepiti digitalna znanja in spretnosti ter povečati kibernetsko varnost. Komponenta bo obravnavala tudi prehod na gigabitno družbo z izboljšanjem regulativnega okolja in krepitvijo digitalne povezljivosti z naložbami v širokopasovno infrastrukturo na težko dostopnih območjih.

Okrepitev upravljanja digitalne preobrazbe javne uprave - reforma

Cilj reforme je izboljšati upravljanje digitalne preobrazbe v javni upravi, in sicer s sprejetjem Strategije digitalnih javnih storitev 2030 in vzpostavitvijo Sveta za razvoj informatike kot organa za usklajevanje digitalnih rešitev.

Strategijo digitalnih javnih storitev 2030 je sprejela Vlada Republike Slovenije v letu 2023, z vizijo digitalne javne storitve, osredotočene na državljane in poslovne subjekte, ki omogočajo integrirano, usklajeno, varno in učinkovito interakcijo državljanov in podjetij z državo. Cilj je zagotoviti uporabnikom prijazne in enostavne digitalne storitve, podatke za boljše storitve in odločanje ter varno, zaupanja vredno in vključujoče digitalno okolje.

Svet za razvoj informatike je bil ustanovljen z Odlokom Vlade RS konec januarja 2022 in deluje kot upravljavski organ, katerega glavni cilj je pospeševanje digitalizacije in digitalne preobrazbe v državni upravi in z državno upravo povezanih e-storitev za prebivalce Slovenije in slovensko gospodarstvo. Usklajuje operacije v javnem sektorju, povezanih z naložbami v informacijsko tehnologijo, standardi, podpornimi sistemi in drugim tehnološkim razvojem, pri katerem je združljivost sistemov bistvena za njihovo delovanje in vzdrževanje.

Pristojen za izvedbo: Ministrstvo za digitalno preobrazbo.

Vzpostavitev okolja za uporabo e-storitev javne uprave - reforma

Cilj reforme je bil zagotoviti ustrezno pravno podlago za e-storitve javne uprave, zlasti za uvedbo storitev e-identitete.

Z začetkom veljavnosti Zakona o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja ter spremenjenega Zakona o osebni izkaznici se je za javne storitve začela uporabljati nacionalna e-identiteta, zagotovljeni pa bodo tudi osnovni pogoji za e-trgovino. Medtem je e-identiteta priznana že tudi čezmejno in priglašena v okviru eIDAS (tj. evropske uredbe, ki je vzpostavila enoten okvir za elektronsko identifikacijo (eID) in storitve zaupanja po vsej Evropski uniji).

Pristojen za izvedbo: Ministrstvo za digitalno preobrazbo. 

Posodobitev upravnih procesov za uspešno digitalno preobrazbo - reforma

Cilj reforme je zagotoviti pravno podlago za nadaljnjo digitalizacijo javnih storitev. Zakon o splošnem upravnem postopku in Uredba o upravnem poslovanju sta bila spremenjena in s tem se je razširilo področje uporabe elektronskih postopkov v upravnih postopkih.

Pristojen za izvedbo: Ministrstvo za digitalno preobrazbo.

Vzpostavitev kompetenčnega centra in dvig usposobljenosti zaposlenih v javni upravi - reforma

Cilj reforme je izboljšati upravljanje človeških virov v javni upravi in dvigniti kompetence javnih uslužbencev.

Kompetenčni center – center za kadre, ki bo vzpostavljen ter operativen s spremembo Zakona o javnih uslužbencih. Cilj centra je spodbujati strateški pristop k upravljanju kompetenc. Center bo presojal osebne sposobnosti in veščine v postopkih za nove zaposlitve, prispeval k razvoju osebnih sposobnosti in veščin za opravljanje dela (med drugim tudi digitalnih znanj in spretnosti) javnih uslužbencev ter razvil druga orodja za ravnanje s kadrovskimi viri v organih državne uprave. Poleg tega bo sprejeta Strategija upravljanja z javnimi uslužbenci, ki bo obravnavala upravljanje talentov, poklicni razvoj, vseživljenjsko učenje in nove razmere, ki so posledica pandemije COVID-19.

Pristojen za izvedbo: Ministrstvo za javno upravo.

Zagotavljanje kibernetske varnosti - reforma

Cilj te reforme je okrepiti strateško in operativno raven subjektov, ki so del nacionalnega sistema kibernetske varnosti, z izboljšanjem njihove medsebojne povezljivosti in sodelovanja, skladno z določbami novega Zakona o informacijski varnosti (ZInfV-1).

Mejnik reforme je bil dosežen s sprejemom novega Zakona o informacijski varnosti (ZInfV-1) 23. maja 2025.

V povezavi z reformo Ministrstvo za digitalno preobrazbo in Urad Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost (URSIV) izvajata projekt "Okrepitev in dvig kibernetske varnosti". Zmogljivosti varnostno-operativnega centra na Ministrstvu za digitalno preobrazbo in na URSIV bodo okrepljene z vzpostavitvijo certifikacijskega organa za kibernetsko varnost, sistema za izmenjavo in analizo informacij ter skupne platforme za priglasitev varnostnih incidentov pri URSIV.

Pristojna za izvedbo: Ministrstvo za digitalno preobrazbo, Urad Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost.  

Prehod v gigabitno družbo - reforma

Cilj reforme je prispevati k zagotavljanju širokopasovne pokritosti celotnega ozemlja Republike Slovenije. V okviru tega cilja je bil spremenjen Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2), da se optimizirajo postopki za izgradnjo elektronskih komunikacijskih omrežij ter poveča učinkovitost skupne gradnje in predvidljivost poslovnega okolja. Vlada je tudi sprejela nacionalni Načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030, ki določa potrebe za razvoj širokopasovne pokritosti celotne države in ukrepe za dosego tega cilja ter je v celoti usklajen s temeljnimi digitalnimi cilji Evropske unije na področju povezljivosti.

Pristojen za izvedbo: Ministrstvo za digitalno preobrazbo.

Modernizacija digitalnega okolja javne uprave - naložba

Cilji naložbe so razviti na uporabnika osredotočene e-storitve, nadgraditi informacijsko infrastrukturo v javni upravi, izvesti pilotni projekt za avtomatizirano in trajnostno upravljanje javnih stavb, zagotavljati digitalne storitve ter okrepiti razvoj znanj in spretnosti javnih uslužbencev.

Naložbo sestavljajo:

• usposabljanja na področju digitalnih spretnosti, kjer naj bi bilo opravljenih vsaj 40.000 udeležb javnih uslužbencev;
• platforma e-Zakonodaja za podporo normodajnemu procesu; 
• večdržavni projekt v zvezi z vzpostavitvijo in operacionalizacijo nacionalne infrastrukture za kvantno komunikacijo (QCI), ki bo povezala sedem državnih organov, ki delujejo na področju zagotavljanja nacionalne varnosti..

Predvidena sredstva Mehanizma za okrevanje in odpornost: 61,19 milijona evrov.

Pristojni za izvedbo: Urad Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost, Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo, Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za digitalno preobrazbo.

Digitalni prehod na področju kmetijstva, prehrane in gozdarstva - naložba

Cilja naložbe sta poenostaviti upravno breme za upravičence prihodnje skupne kmetijske politike in gozdarski sektor ter zagotoviti boljše podatke za nosilce odločanja. Naložba vključuje razvoj podatkovnega skladišča, ki bo omogočil povezovanje in razširjanje podatkov za namen poslovne analitike v kmetijski politiki, izgradnjo in nadgradnjo informacijskih sistemov za podporo delu Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in Inšpektoratu za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo,  digitalizacijo podatkovnih zbirk v živinoreji, razvoj orodja za trajnostno upravljanje na ravni kmetij, sisteme za izvajanje površinskih ukrepov skupne kmetijske politike, digitalizacijo nalog javne svetovalne službe v kmetijstvu ter vzpostavitev informacijskega sistema eGozdarstvo, ki bo omogočil optimizacijo in digitalizacijo delovanja javne gozdarske službe. Razvitih bo 32 e-storitev.

Ocenjena vrednost naložbe: 28,73 milijona evrov, od tega 24,06 milijona evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost.

Pristojni za izvedbo: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo.

Gigabitna infrastruktura - naložba

Cilj naložbe je omogočiti vzpostavitev infrastrukture za širokopasovni dostop do nadgradljivih zelo visokozmogljivih omrežij. Naložba bo podpirala izgradnjo zelo visokozmogljivih širokopasovnih omrežij za najmanj 6.838 gospodinjstev na območjih „belih lis“, predvsem na redko poseljenih in težko dostopnih območjih. Projekti bodo imeli minimalen vpliv na prostor in okolje, saj se bo dajala prednost skupni uporabi obstoječe infrastrukture ter skupni gradnji in povezovanju z drugimi naložbami v infrastrukturo.

Predvidena sredstva Mehanizma za okrevanje in odpornost: 30 milijonov evrov.

Pristojen za izvedbo: Ministrstvo za digitalno preobrazbo.

Končni prejemniki sredstev: gospodarski subjekti.

Digitalizacija notranje varnosti - naložba

Cilj naložbe je izboljšati in nadgraditi tehnologijo, ki je na voljo slovenski policiji. Za potrebe policije in drugih državnih organov Republike Slovenije je bila na celotnem območju države vzpostavljena operativna infrastruktura digitalnega radijskega omrežja po standardu TETRA. Radijska omrežja sosednjih držav, namenjena javni varnosti, so na frekvenčnih področjih med seboj koordinirana in kompatibilna z ostalimi nacionalnimi radijskimi sistemi sosednjih držav. Cilj v zvezi z izvedbo te naložbe je bil dosežen v decembru 2022. V nadaljevanju se zagotavlja uporaba in vzdrževanje digitalnega radijskega sistema.

Za potrebe nacionalne policije bo vzpostavljen in operativen računalniški oblak, ki bo interoperabilen z obstoječimi sistemi na ravni države. Ta oblak bo zagotovil nemoteno delovanje policijskih aplikacij.

Razvila se bo mobilna rešitev nove generacije ePolicistNG, uveden bo sistem za obrazno primerjavo – ABIS in izvedena bo digitalizacija dokumentarnega gradiva z uvedbo sodobnih rešitev za digitalizacijo.

Predvidena sredstva Mehanizma za okrevanje in odpornost 23,63 milijona evrov.

Pristojna za izvedbo: Ministrstvo za notranje zadeve - Policija, Ministrstvo za notranje zadeve.

Digitalizacija izobraževanja in znanosti - naložba

Cilj naložbe je digitalizirati izobraževalne zavode z izboljšanjem informacijske in komunikacijske infrastrukture ter zagotavljanjem aplikacij in e-rešitev, ki podpirajo delovne procese in zagotavljajo podatkovno analitiko. V raziskovalnih organizacijah bodo zagotovljeni visokohitrostna povezljivost, shranjevanje podatkov ter krepitev kompetenc za odprte podatke in odprto znanost. 

Naložba zajema vzpostavitev IT rešitev ali aplikacij v podporo digitalizaciji izobraževanja in znanosti, uvajanje povezljivosti za osnovnošolske in srednješolske zavode, višje strokovne šole in organizacije za izobraževanje odraslih ter uvajanje visokohitrostnega hrbteničnega optičnega omrežja med vstopnimi točkami Akademske in raziskovalne mreže Slovenije (Arnes) ter odložišči podatkov za ohranjanje rezultatov odprtih raziskav.

Predvidena sredstva Mehanizma za okrevanje in odpornost: 63,78 milijona evrov. 

Pristojni za izvedbo: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, Akademska in raziskovalna mreža Slovenije (ARNES), javni visokošolski zavodi, Študentski dom Ljubljana, Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani.

Končni prejemniki sredstev: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, Akademska in raziskovalna mreža Slovenije (ARNES).

Zeleni slovenski lokacijski okvir - naložba

Cilj naložbe je okrepiti upravljanje prostorskih in okoljskih podatkov.

Naložba vključuje posodobitev upravljanja prostora in okolja v Sloveniji z razvojem digitalnih rešitev za podporo interoperabilnosti podatkov.

Ocenjena vrednost naložbe: 39,7 milijona evrov, od tega 33,5 milijona evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost.

Pristojna za izvedbo: Ministrstvo za naravne vire in prostor, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. 

Digitalizacija na področju kulture - naložba

Cilj naložbe je razvoj infrastrukture, dinamičnih e-storitev in aplikacij, ki bodo omogočile večjo dostopnost premične in nepremične kulturne dediščine, optimizacija postopkov razglašanja kulturnih spomenikov, pridobivanja kulturnovarstvenih soglasij za posege v dediščino, pospešitev razvoja procesov in digitalnih rešitev za podporo e-arhiviranja, dostop do umetniških in informacijskih vsebin ter storitev za pridobivanje posameznih statusov, vključno s pridobivanjem in dodelitvijo javnih sredstev v digitalnem okolju. K preoblikovanju sektorja bo prispevala vzpostavitev informacijske platforme e-Kultura za področje ustvarjalnosti, posodobitev sistema e-ARH za arhiviranje ter posodobitev sistema e-Dediščina za procese na področju upravljanja z dediščino.

Ocenjena vrednost naložbe: 11,53 milijona evrov, od tega 9,9 milijona evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost.

Pristojen za izvedbo: Ministrstvo za kulturo.

Končni prejemniki sredstev: MK, Arhiv Republike Slovenije, arhivi, muzeji, ustanove s področja premične, nepremične in nesnovne kulturne dediščine.

Digitalizacija pravosodja - naložba

Cilj naložbe je izboljšati dostopnost pravosodja za podjetja in državljane. Z naložbo se bosta pospešila nadaljnja digitalizacija storitev in razvoj novih rešitev IT, z namenom zagotovitve celovite izmenjave informacij in pravne dokumentacije ter prispeva k hitrejšemu reševanju sodnih postopkov. Z varno in kakovostno avdiovizualno opremo se bo izboljšal dostop za državljane in podjetja. Za Center za izobraževanje v pravosodju bo razvit sistem za usposabljanje na daljavo in digitalizacijo izpitov.

Ocenjena vrednost naložbe: 11,93 milijona evrov, od tega 9,84 milijona evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost.

Pristojen za izvedbo: Ministrstvo za pravosodje.

Digitalizacija na področju Ministrstva za zunanje in evropske zadeve - naložba

Cilj naložbe je nadaljnja digitalizacija področja mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči ter konzularne zaščite, ki bo prinesla krepitev izvajanja mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči in zmanjšanje administrativnih bremen vseh sodelujočih na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči ter državljanom približala prakso najave potovanj, ki trenutno poteka preko spletnega obrazca. S slednjim se bo izboljšala učinkovitost konzularne pomoči oz. zaščite slovenskih državljanov in vzajemnega obveščanja v tujini v primeru potrebe.

Ocenjena vrednost naložbe: 0,52 milijona evrov, od tega 0,43 milijona evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost.

Pristojen za izvedbo: Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve.