Skoči do osrednje vsebine

Načrt za okrevanje in odpornost je podlaga za koriščenje sredstev evropskega Mehanizma za okrevanje in odpornost. Pripomogel bo k okrevanju slovenskega gospodarstva in prispeval k blažitvi socialnih posledic pandemije covida-19. Z izvedbo načrtovanih reform in naložb za zeleni in digitalni prehod bo slovenska družba bolj trajnostna, odpornejša in bolje pripravljena na izzive prihodnosti.

NextGenerationEU

Voditelji držav članic Evropske unije so 21. julija 2020 dosegli dogovor glede obsežnega svežnja sredstev za obnovo Evrope. Večletni finančni okvir do leta 2027 so izdatno povečali s 750 milijardami evrov (v cenah iz leta 2018) vrednim svežnjem sredstev za okrevanje NextGenerationEU. Gre za začasni instrument, s katerim bodo države članice okrepile svoja gospodarstva in družbene sisteme ter s tem skupaj ustvarjale Evropo, v kakršni želimo živeti.

Mehanizem za okrevanje in odpornost je osrednji del svežnja NextGenerationEU, ki ga sestavljajo še pobuda React-EU (dodatna kohezijska sredstva za programsko obdobje 2014­-2020) in dodatna sredstva za druge evropske programe ali sklade, kot so Obzorje 2020, InvestEU, razvoj podeželja in Sklad za pravični prehod. 

Mehanizem za okrevanje in odpornost

Mehanizem za okrevanje in odpornost (angleško Recovery and Resilience Facility – RRF) kot najobsežnejši del svežnja NextGenerationEU na ravni EU zagotavlja 723,8 milijarde evrov (v tekočih cenah), in sicer 385,8 milijarde evrov iz posojil in 338 milijard evrov nepovratnih sredstev za podporo reformam in naložbam, ki jih izvajajo države članice. Države bodo lahko sredstva koristila do konca leta 2026.

Slovenska vlada je skladno s smernicami Evropske komisije (EK) pripravila Načrt za okrevanje in odpornost (NOO) kot podlago za koriščenje sredstev mehanizma RRF. V njem je za ukrepe za okrevanje po pandemiji covida-19 in krepitev odpornosti opredelila za 1,78 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 705 milijonov evrov posojil RRF. Vlada je konec aprila 2021 načrt posredovala EK, Svet EU pa ga je z izvedbenim sklepom potrdil julija 2021.

Po zadnjih izračunih, ki jih je junija 2022 predstavila EK, Sloveniji zaradi boljšega BDP v letu 2021 pripada manj nepovratnih sredstev kot sprva predvideno. Upravičena je do 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev, kar je 286 milijonov evrov manj. Vlada bo temu primerno pripravila prilagoditev načrta. Hkrati bo načrt dopolnila z ukrepi za uresničitev evropskega načrta REPowerEU, katerega namen je zmanjšanje odvisnosti od ruskih energentov in pospešitev zelenega prehoda. 

Države članice se lahko do avgusta 2023 po potrebi odločijo za povečanje obsega povratnih sredstev.

S ciljem povečati učinke načrtovanih naložb bo Slovenija pri načrtovanju vseh evropskih sredstev sledila načelu komplementarnosti. Ukrepe NOO bodo tako dopolnjevale naložbe evropske kohezijske politike in drugih programov.

Reforme in naložbe

Evropska komisija želi koriščenje evropskih sredstev nove generacije še tesneje povezati z izvedbo reform, zato je mehanizem RRF vključila v novi cikel evropskega semestra. V središču načrtov za okrevanje in odpornost držav članic so tako reforme, ki so podprte z naložbami na posameznem področju. Države članice bodo sredstva za izvedbo naložb lahko črpale le ob hkratnem uresničevanju zastavljenih reform.

S prednostnimi nalogami EU, vključenimi v mehanizem RRF, bo evropski semester lahko bolje usmerjal države članice k uspešni izvedbi zelenega in digitalnega prehoda ter oblikovanju odpornejšega gospodarstva EU.

Slovenski NOO opredeljuje okvirni časovni razpored, ocenjene skupne stroške ter mejnike in cilje. Z izvajanjem reform in naložb je povezanih 209 mejnikov in ciljev, od tega 69 vezanih na izvajanje reform in 140 na izvajanje naložb.

Modelske ocene, ki jih je pripravil Urad za makroekonomske analize in razvoj, kažejo, da bi izvajanje ukrepov NOO lahko okrepilo gospodarsko rast in v letu 2026 dodatno povišalo BDP za približno 0,8 odstotka.

Razvojna področja

Slovenija bo evropska sredstva za okrevanje in odpornost usmerila v zeleni prehod, digitalno preobrazbo, podporo gospodarstvu, raziskave in razvoj, izobraževanje, zdravstvo, socialno varnost in stanovanjsko politiko.

Slovenski NOO predvideva izvedbo 34 reform in 52 naložb na štirih stebrih:

Stebri so sestavljeni iz komponent - skupaj 16.

Zeleni in digitalni prehod

Okrevanje in odpornost evropskega gospodarstva in družbe temeljita na zelenemu in digitalnemu prehodu – t. i. dvojnemu prehodu. Skladno z evropsko uredbo o vzpostavitvi mehanizma RRF države članice v svojih NOO zagotavljajo najmanj 37 odstotkov razpoložljivih sredstev za doseganje zelenih ciljev in najmanj 20 odstotkov za doseganje digitalnih ciljev.

Slovenski NOO za doseganje zelenih ciljev predvideva 42,45 odstotka sredstev, za doseganje digitalnih ciljev pa 21,46 odstotka.

Prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo je eden od ključnih dejavnikov zagotavljanja dolgoročne produktivnosti gospodarstva in splošne odpornosti družbe. Reforme in naložbe NOO za zeleni prehod podpirajo doseganje ciljev Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Republike Slovenije in bodo prispevale k uresničevanju Evropskega zelenega dogovora. S sredstvi mehanizma RRF bomo podprli izvedbo reform na področju energetske učinkovitosti, rabe obnovljivih virov energije in trajnostne mobilnosti ter izvedli ukrepe za boljše prilagajanje posledicam podnebnih sprememb. Prav tako bomo izvedli reforme in naložbe za izboljšanje kakovosti javnih storitev na področju oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja odpadnih voda.

Vse reforme in naložbe NOO morajo biti skladne z »načelom, da se ne škoduje bistveno« (ang. do no significant harm principle – DNSH). Pri ukrepih, kjer bi lahko prišlo do poslabšanja stanja določenih okoljskih ciljev, so v izvedbenih določilih vključeni ustrezni omilitveni ukrepi.

Digitalna preobrazba gospodarstva in javnega sektorja je nujna za dolgoročni razvoj in konkurenčnost države in Evropske unije kot celote. S ciljem večje učinkovitosti in odpornosti poslovanja gospodarstva in javne uprave bomo z reformami in naložbami NOO okrepili in posodobili digitalno infrastrukturo ter podprli razvoj naprednih tehnoloških rešitev.

Aktualni razpisi

Naziv Datum objave Rok prijave
4. 11. 2022
5. 1. 2023
14. 7. 2022
20. 4. 2022
25. 3. 2022
1. 9. 2022
18. 3. 2022
5. 5. 2022
4. 3. 2022
4. 4. 2022
4. 3. 2022
21. 4. 2022
4. 3. 2022
29. 3. 2022
25. 2. 2022
19. 5. 2023
11. 1. 2022
31. 12. 2023
11. 1. 2022
31. 12. 2023