Ukrepi novega poglavja so komplementarni z obstoječimi ukrepi Načrta za okrevanje in odpornost, in sicer na področju energetske učinkovitosti, obnovljivih virov energije in trajnostne mobilnosti. 

Cilj poglavja REPowerEU je postati energetsko neodvisen od ruskih energentov ter hkrati pospešiti zeleni prehod, s povečanjem rabe obnovljivih virov energije (OVE) v bruto končni porabi energije, izboljšanjem energetske učinkovitosti, pospeševanjem prehoda na promet brez emisij in zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov.  

Za dosego tega cilja so ključne dodatne zakonodajne spremembe na področju OVE, ki bodo dodatno prispevale k izboljšanju umeščanja proizvodnih naprav na OVE v prostor in k naložbam za povečanje deleža OVE v proizvodnji in končni rabi energije za prehod v podnebno nevtralno družbo. Na področju infrastrukture za alternativna goriva je potrebna dodatna nadgradnja zakonodaje, ki je načrtovana v okviru reforme komponente C1 K4 »Trajnostna mobilnost«, in sicer tako, da bo mogoče vzpostaviti sistem financiranja in dodeljevanja spodbud za pospešitev brez emisijskega prometa.  

V okviru poglavja REPowerEU so predvideni ukrepi v skupni vrednosti 122 milijonov evrov, od tega je 117 milijonov evrov na voljo iz stabilnostne rezerve sistema trgovanja z emisijskimi kuponi ter dodatno 5 milijonov evrov iz evropskega sklada za pomoč državam članicam pri spopadanju z negativnimi posledicami izstopa Združenega kraljestva iz EU. 

Nadgradnja reforme spodbujanja obnovljivih virov energije v Sloveniji

Nadgradnja reforme spodbujanja obnovljivih virov energije (OVE) v Sloveniji predstavlja bistveno nadgradnjo Reforme spodbujanja obnovljivih virov energije v Sloveniji (C1K1), ki predvideva ureditev rabe OVE na državni in lokalni ravni (občine) ter določitev zavezujočega cilja glede deleža energije iz obnovljivih virov v bruto rabi končne energije v Sloveniji.

V okviru poglavja REPowerEU bo reforma razširila področje uporabe s sprejemom nove pravne podlage, Zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije.

Mejnika v zvezi z izvedbo reforme bosta dosežena predvidoma do 30. junija 2024.

Pristojni za izvedbo: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.

Nadgradnja energetsko učinkovitega prestrukturiranja daljinskih sistemov z uporabo OVE – naložba

V okviru naložbe bodo v na podlagi meril v javnem razpisu prednostno podprti projekti, ki pri prestrukturiranju daljinskih sistemov uvajajo nove, inovativne tehnologije in tehnološke rešitve. Poleg tega bo v javnem razpisu vključen pogoj za upravičenost do sredstev, da mora biti uporaba biomase (vključno z uvoženo biomaso) skladna z Direktivo 2012/27/EU in Direktivo (EU) 2018/2001.

Mejniki in cilji v zvezi z izvedbo naložbe bodo doseženi predvidoma do 30. junija 2026. 

Iz Mehanizma za okrevanje in odpornost se bo naložba financirala v višini 20 milijonov evrov.  

Pristojni za izvedbo: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. 

Krepitev distribucijskega srednjenapetostnega omrežja električne energije – naložba

Naložba v krepitev distribucijskega srednjenapetostnega omrežja električne energije se komplementarno dopolnjuje z ukrepom na C1K1, kjer pa so podprte naložbe elektrodistribucijskih podjetij v izgradnjo novih transformatorskih postaj in nizkonapetostno omrežje. Ob okrepitvi nizkonapetostnega elektroenergetskega omrežja so potrebe po vlaganjih tudi na srednjenapetostnem omrežju kot nujen odgovor na vse izzive, ki jih prinašajo razogljičenje, razpršeni viri proizvodnje energije in elektromobilnost oziroma raba elektrike kot glavnega energenta v prometu in ogrevanju. 

Naložba bo zagotovila 279 kilometro dolgo novo ali nadgrajeno srednjenapetostno omrežje. 

Mejniki in cilji v zvezi z izvedbo naložbe bodo doseženi predvidoma do 30. junija 2026. 

Iz Mehanizma za okrevanje in odpornost se bo naložba financirala v višini 20 milijonov evrov.  

Pristojni za izvedbo: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.

Energetska učinkovitost in razogljičenje gospodarstva – naložba

Industrijo je treba spodbuditi k hitrejšemu razogljičenju in uvajanju novih nizkoogljičnih ter energetsko učinkovitih tehnologij, ki so sicer cenovno težje dosegljive in dostopne. S tem se zmanjšuje tudi poraba energije, kar je pomembno za ohranjanje konkurenčnosti v času naraščajočih cen energije.  

Naložba je zato usmerjena v podporo projektom učinkovite rabe energije (URE) in razogljičenju, kjer se sledi načelu »najprej energetska učinkovitost«. Ključni cilj je zmanjšanje porabe energije ter tudi razogljičenje gospodarstva preko diverzifikacije energentov, elektrifikacije proizvodnih procesov in s tem zmanjšanja odvisnosti od fosilnih goriv, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in spodbujanje uporabe OVE v industriji, in sicer s sofinanciranjem investicij podjetij v nove tehnologije in drugih investicij za dosego navedenih ciljev. 

Mejniki in cilji v zvezi z izvedbo naložbe bodo doseženi predvidoma do 30. junija 2026. 

Iz Mehanizma za okrevanje in odpornost se bo naložba financirala v višini 42,17 milijonov evrov.  

Pristojni za izvedbo: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. 

Končni prejemniki: podjetja. 

Nadgradnja spodbujanja vzpostavitve infrastrukture za alternativna goriva v prometu – naložba

Naložba predvideva pospeševanje mobilnosti z brezemisijskimi vozili ter vzpostavitvijo polnilne ali oskrbovalne infrastrukture (za polnjenje vozil z električno energijo oziroma oskrbo vozil z vodikom), kjer so te potrebe izražene že danes, oziroma kjer želi Republika Slovenija pospešiti razvoj trga alternativnih goriv v prometu (npr. javni potniški promet).  

Mejniki in cilji v zvezi z izvedbo naložbe bodo doseženi predvidoma do 30. junija 2026. 

Iz Mehanizma za okrevanje in odpornost se bo naložba financirala v višini 40 milijonov evrov.  

Pristojni za izvedbo: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.