Skoči do osrednje vsebine
GOV.SI

Evropska sredstva za okrevanje in odpornost – Skupaj do cilja: večja uporaba alternativnih goriv

Izvajanje ukrepov in projektov Načrta za okrevanje in odpornost, ki jih podpira Evropska unija s sredstvi Mehanizma za okrevanje in odpornost – NextGenerationEU, je zaključeno. Predstavljamo ukrepe za večjo uporabo alternativnih goriv.

Po podatkih Ministrstva za infrastrukturo in energetiko (MZIE) je bilo leta 2021 v Sloveniji registriranih 7.537 osebnih in lahkih gospodarskih vozil na električni pogon, med katera sodijo električna vozila, priključni hibridi ter vozila na vodik. Do konca junija 2026 je bilo registriranih skupno 39.298 takšnih vozil. Krepi se tudi mreža javno dostopne polnilne infrastrukture. Leta 2021 je bilo v Sloveniji na voljo 545 javno dostopnih polnilnih mest, danes jih je registriranih že 4.665.

Večjo uporabo alternativnih goriv in s tem krepitev trajnostne mobilnosti je Slovenija spodbudila tudi z ukrepi okviru Načrta za okrevanje in odpornost. Z evropskimi sredstvi, namenjenimi državam članicam za okrevanje po pandemiji covida-19, je MZIE v sodelovanju z drugimi ministrstvi, lokalnimi skupnostmi, podjetji izvedlo reformni in naložbena ukrepa za večjo uporabo alternativnih goriv.

Uvajanje infrastrukture za alternativna goriva – reforma

V okviru reforme je bil sprejet Zakon o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu.

Z zakonom je bil vzpostavljen sistem za strateško načrtovanje in vzpostavitev infrastrukture za alternativna goriva, izvedena integracija prometa v elektroenergetski sistem in vzpostavljeno financiranje prometa brez emisij.

Mejnik, povezan z veljavnostjo zakona, je bil del drugega zahtevka za plačilo, ki ga je Evropska komisija (EK) izplačala decembra 2023.

Spodbujanje vzpostavitve infrastrukture za alternativna goriva v prometu - naložbi

Cilj prvega naložbenega ukrepa je bil spodbujati uporabo alternativnih goriv v prometu. Z izvedbo 16-ih projektov je bilo zagotovljenih 473 polnilnih mest za brezemisijska vozila, ki so tudi vpisana v nacionalni register polnilnih mest. Od tega je 337 polnilnih mest splošno javno dostopnih, 136 pa jih je namenjenih za uporabo državnim organom – zlasti Policije.

Za izvedbo naložbe je v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) načrtovanih do 7,04 milijona evrov nepovratnih sredstev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost (Mehanizem). Cilj, povezan z registracijo polnilnih mest, je vključen v zadnji zahtevek za plačilo Mehanizma, ki ga je Slovenija v Bruselj poslala 29. septembra 2026.

Drugi naložbeni ukrep za spodbujanje vzpostavitve infrastrukture za alternativna goriva v prometu je bil del aktivnosti slovenskega NOO, ki prispevajo k ciljem evropskega načrta REPowerEU za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv in pospešitev zelenega prehoda.

Cilj REPowerEU naložbe je bil pospešiti trajnostno mobilnost z brezemisijskimi vozili in vzpostaviti dodatna polnilna mesta za polnjenje vozil z električno energijo oziroma oskrbo vozil z vodikom. V okviru REPowerEU naložbe je bilo z izvedbo 27-ih projektov zagotovljenih dodatnih 838 javno dostopnih polnilnih mest. MZIE je odobrilo sofinanciranje več kot 7900 električnih vozil, od tega več kot 5400 za fizične osebe in 2500 za pravne osebe. Dodatno so bili v okviru projekta Ljubljanskega potniškega prometa zagotovljeni trije avtobusi na električni pogon in dva avtobusa na vodikov pogon.

Za izvedbo naložbe je v okviru NOO načrtovanih do 57,83 milijona evrov nepovratnih sredstev iz Mehanizma.