Cilj komponente je odzvati se na kritične pomanjkljivosti, ugotovljene pri digitalizaciji javnega sektorja med pandemijo covida-19, zlasti ustvariti okolje za uspešno digitalno preobrazbo, izboljšati e-upravo, okrepiti digitalna znanja in spretnosti ter povečati kibernetsko varnost. Komponenta bo obravnavala tudi prehod na gigabitno družbo z izboljšanjem regulativnega okolja in krepitvijo digitalne povezljivosti z naložbami v širokopasovno infrastrukturo na težko dostopnih območjih.

Okrepitev upravljanja digitalne preobrazbe javne uprave - reforma

Cilj reforme je izboljšati upravljanje digitalne preobrazbe v javni upravi. To naj bi se doseglo s sprejetjem Strategije digitalnih javnih storitev za obdobje 2021–2030 in vzpostavitvijo Sveta za razvoj informatike kot organa za usklajevanje digitalnih rešitev.

Strategijo digitalnih javnih storitev za obdobje 2021–2030 bo sprejela vlada, njen cilj pa bo zagotavljati uporabniku prijazne in enostavne digitalne storitve, podatke za boljše storitve in odločanje ter varno, zaupanja vredno in vključujoče digitalno okolje.

Svet za razvoj informatike bo deloval kot upravljavski organ za usklajevanje operacij v javnem sektorju, povezanih z naložbami v informacijsko tehnologijo, standardi, podpornimi sistemi in drugim tehnološkim razvojem, pri katerem je združljivost sistemov bistvena za njihovo delovanje in vzdrževanje.

Pristojni za izvedbo: Ministrstvo za javno upravo.

Vzpostavitev okolja za uporabo e-storitev javne uprave - reforma

Cilj reforme je zagotoviti ustrezno pravno podlago za e-storitve javne uprave, zlasti za uvedbo storitev e-identitete.

Z začetkom veljavnosti Zakona o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja ter spremenjenega Zakona o osebni izkaznici se bo za javne storitve začela uporabljati nacionalna e-identiteta, zagotovljeni pa bodo tudi osnovni pogoji za e-trgovino. E-identiteta bo priznana tudi čezmejno in priglašena v okviru eIDAS.

Mejnik v zvezi z izvedbo reforme bo dosežen in e-osebni dokumenti se bodo začeli izdajati do 30. junija 2022.

Pristojni za izvedbo: Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za notranje zadeve.

Posodobitev upravnih procesov za uspešno digitalno preobrazbo - reforma

Cilj reforme je zagotoviti pravno podlago za nadaljnjo digitalizacijo javnih storitev. Zakon o splošnem upravnem postopku in Uredba o upravnem poslovanju bosta spremenjena, da se razširi področje uporabe elektronskih postopkov v upravnih postopkih.

Mejnik v zvezi z izvedbo reforme bo dosežen predvidoma do 31. decembra 2022.

Pristojni za izvedbo: Ministrstvo za javno upravo.

Vzpostavitev kompetenčnega centra in dvig usposobljenosti zaposlenih v javni upravi - reforma

Cilj reforme je izboljšati upravljanje človeških virov v javni upravi. Kompetenčni center bo vzpostavljen s spremembo Zakona o javnih uslužbencih in postal operativen. Spodbujal bo strateški pristop k upravljanju kompetenc in deloval kot center za usposabljanje, med drugim tudi za digitalna znanja in spretnosti. Poleg tega bo sprejeta Strategija upravljanja z javnimi uslužbenci, ki bo obravnavala upravljanje talentov, poklicni razvoj, vseživljenjsko učenje in nove razmere, ki so posledica pandemije covida-19.

Mejnik v zvezi z izvedbo reforme bo dosežen do 31. decembra 2023.

Pristojni za izvedbo: Ministrstvo za javno upravo.

Zagotavljanje kibernetske varnosti - reforma

Cilj te reforme je okrepiti strateško in operativno raven subjektov, ki so del nacionalnega sistema kibernetske varnosti, z izboljšanjem njihove medsebojne povezljivosti in sodelovanja.

Zmogljivosti skupine za odzivanje na kibernetske grožnje (Sigov-CERT) in Uprave Republike Slovenije za informacijsko varnost (URSIV) bodo okrepljene z vzpostavitvijo certifikacijskega organa za kibernetsko varnost, sistema za izmenjavo in analizo informacij ter skupne platforme za priglasitev varnostnih incidentov pri URSIV.

Reforma bo dokončana do predvidoma 30. junija 2026.

Pristojni za izvedbo: Ministrstvo za javno upravo, Uprava Republike Slovenije za informacijsko varnost.

Prehod v gigabitno družbo - reforma

Cilj reforme je prispevati k zagotavljanju širokopasovne pokritosti celotnega ozemlja Republike Slovenije. Spremenjen bo Zakon o elektronskih komunikacijah, da se optimizirajo postopki za izgradnjo elektronskih komunikacijskih omrežij ter poveča učinkovitost skupne gradnje in predvidljivost poslovnega okolja. Vlada bo sprejela nacionalni načrt za širokopasovna omrežja, ki bo določal potrebe za razvoj širokopasovne pokritosti celotne države do leta 2025 in ukrepe za dosego tega cilja.

Mejnik v zvezi z izvedbo reforme bo dosežen do 30. junija 2022.

Pristojni za izvedbo: Služba Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo.

Modernizacija digitalnega okolja javne uprave - naložba

Cilji naložbe so razviti na uporabnika osredotočene e-storitve, nadgraditi informacijsko infrastrukturo v javni upravi, izvesti pilotni projekt za avtomatizirano in trajnostno upravljanje javnih stavb, zagotavljati digitalne storitve ter okrepiti razvoj znanj in spretnosti javnih uslužbencev. Naložbo sestavljajo:

• usposabljanja na področju digitalnih spretnosti, ki naj bi jih opravilo vsaj 40.000 javnih uslužbencev;
• digitalna platforma e-Zakonodaja za pripravo, sprejetje in objavo nacionalne zakonodaje in predpisov;
• digitalizacijo na konzularnem področju ter na področjih mednarodnega razvojnega sodelovanja in gospodarske diplomacije;
• večdržavni projekt v zvezi z vzpostavitvijo in operacionalizacijo nacionalne infrastrukture za kvantno komunikacijo (QCI) ter njeno povezavo z nacionalnimi omrežji sosednjih držav in namenskimi sateliti drugih omrežij.

Naložba bo dokončana do 30. junija 2026. 

Pristojni za izvedbo: Uprava Republike Slovenije za informacijsko varnost (URSIV), Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo (SVZ), Ministrstvo za javno upravo (MJU), Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ).

Digitalni prehod na področju kmetijstva, prehrane in gozdarstva - naložba

Cilja naložbe sta poenostaviti upravno breme za upravičence prihodnje skupne kmetijske politike in gozdarski sektor ter zagotoviti boljše podatke za nosilce odločanja. Naložba vključuje razvoj podatkovnega skladišča, ki bo omogočil povezovanje in razširjanje podatkov za namen poslovne analitike v kmetijski politiki, izgradnjo in nadgradnjo informacijskih sistemov za podporo delu Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in Inšpektoratu za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo,  digitalizacijo podatkovnih zbirk v živinoreji, razvoj orodja za trajnostno upravljanje na ravni kmetij, sisteme za izvajanje površinskih ukrepov skupne kmetijske politike, digitalizacijo nalog javne svetovalne službe v kmetijstvu ter vzpostavitev informacijskega sistema eGozdarstvo, ki bo omogočil optimizacijo in digitalizacijo delovanja javne gozdarske službe. Razvitih bo 32 e-storitev.

Naložba bo dokončana do 30. junija 2026.

Vrednost naložbe je ocenjena na 28,73 milijona evrov, od tega predvidoma 24,06 milijona evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost.

Pristojni za izvedbo: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP), Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo (IRSKGLR), Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), Gozdarski inštitut Slovenije (GIS) in drugi.

Gigabitna infrastruktura - naložba

Cilj naložbe je omogočiti vzpostavitev infrastrukture za širokopasovni dostop do nadgradljivih zelo visokozmogljivih omrežij. Naložba bo podpirala izgradnjo zelo visokozmogljivih širokopasovnih omrežij za najmanj 8500 gospodinjstev na območjih „belih lis“, predvsem na redko poseljenih in težko dostopnih območjih. Projekti bodo imeli minimalen vpliv na prostor in okolje, saj se bo dajala prednost skupni uporabi obstoječe infrastrukture ter skupni gradnji in povezovanju z drugimi naložbami v infrastrukturo.

Naložba bo dokončana do 30. junija 2026.

Pristojni za izvedbo: Služba Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo.

Končni prejemniki sredstev: občine.

Digitalizacija notranje varnosti - naložba

Cilj naložbe je izboljšati in nadgraditi tehnologijo, ki je na voljo slovenski policiji, da se optimizira in podpre delovne postopke. Za potrebe nacionalne policije bo vzpostavljen in operativen zaseben oblak, ki bo interoperabilen z obstoječimi sistemi na ravni države. Ta oblak naj bi zagotovil nemoteno delovanje policijskih aplikacij. Za potrebe nacionalne policije bo na celotnem območju države vzpostavljena in operativna tudi infrastruktura digitalnega radijskega omrežja po standardu TETRA. Omrežje bo združljivo z drugimi nacionalnimi radijskimi sistemi sosednjih držav.

Mejniki in cilji v zvezi z izvedbo naložbe bodo doseženi predvidoma do 31. decembra 2025.

Pristojni za izvedbo: Ministrstvo za notranje zadeve, Policija.

Digitalizacija izobraževanja, znanosti in športa - naložba

Cilji naložbe so digitalizirati pedagoški proces in vodenje zavodov na vseh ravneh izobraževanja, zagotoviti ustrezno informacijsko in komunikacijsko infrastrukturo ter zagotoviti ustrezne e-storitve za razvoj digitalnih kompetenc. V raziskovalnih organizacijah bodo zagotovljeni visokohitrostna povezljivost, shranjevanje podatkov ter krepitev kompetenc za odprte podatke in odprto znanost. To naj bi prispevalo k razvoju digitalnih znanj, spretnosti in kompetenc ter zmanjšanju digitalnega razkoraka.

Naložba bo zagotovila zlasti:

• povezljivost za osnovnošolske in srednješolske zavode, višje strokovne šole ter organizacije za izobraževanje odraslih;
• razvoj in operacionalizacijo novih rešitev IT v podporo digitalizaciji pedagoškega procesa za vse ravni izobraževanja;
• visokohitrostno hrbtenično optično omrežje med vstopnimi točkami Akademske in raziskovalne mreže Slovenije (Arnes) ter odložišči podatkov za ohranjanje rezultatov odprtih raziskav.

Cilji v zvezi z izvedbo naložbe bodo doseženi predvidoma do 31. decembra 2025.

Vrednost naložbe je ocenjena na 83,29 milijona evrov, od tega predvidoma 66,73 milijona evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost.

Pristojni za izvedbo: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), Akademska in raziskovalna mreža Slovenije (ARNES), javni visokošolski zavodi, Študentski dom Ljubljana, Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani.

Končni prejemniki sredstev: MIZŠ, ARNES, javni visokošolski zavodi, Študentski dom Ljubljana, Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani, javno raziskovalne organizacije (JRO) in vzgojno-izobraževalni zavodi.

Zeleni slovenski lokacijski okvir - naložba

Cilj naložbe je spodbujati pametno upravljanje prostora kot omejenega naravnega vira in omejiti gradnjo na novih zemljiščih ter tako povečati odpornost na podnebne spremembe. Poleg tega naj bi se z naložbo zagotovili prostorski podatki in storitve v realnem času na podlagi kombinirane uporabe nepremičninskih evidenc ter evidenc okolja, voda, gospodarska javne infrastrukture in stavbnih zemljišč. Naložba bo zagotovila, da bodo ključni digitalni prostorski in okoljski podatki medsebojno povezani. To naj bi podprlo razvoj in operacionalizacijo digitalnih storitev, povezanih zlasti z okoljem, poplavnimi območji, zemljiško politiko na lokalni in nacionalni ravni ter udeležbo javnosti pri prostorskem načrtovanju.

Cilji v zvezi z izvedbo naložbe bodo doseženi predvidoma do 31. decembra 2025.

Vrednost naložbe je ocenjena na 39,7 milijona evrov, od tega predvidoma 33,50 milijona evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost.

Pristojni za izvedbo: Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS), Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO), Direkcija Republike Slovenije za vode (DRSV).

Digitalizacija na področju kulture - naložba

Cilj naložbe je razvoj infrastrukture, dinamičnih e-storitev in aplikacij, ki bodo omogočile večjo dostopnost premične in nepremične kulturne dediščine, optimizacija postopkov razglašanja kulturnih spomenikov, pridobivanja kulturnovarstvenih soglasij za posege v dediščino, pospešitev razvoja procesov in digitalnih rešitev za podporo e-arhiviranja, dostop do umetniških in informacijskih vsebin ter storitev za pridobivanje posameznih statusov, vključno s pridobivanjem in dodelitvijo javnih sredstev v digitalnem okolju. K preoblikovanju sektorja bo prispevala vzpostavitev informacijske platforme e-Kultura za področje ustvarjalnosti, posodobitev sistema e-ARH za arhiviranje ter posodobitev sistema e-Dediščina za procese na področju upravljanja z dediščino.

Cilji v zvezi z izvedbo naložbe bodo doseženi predvidoma do 31. decembra 2025.

Vrednost naložbe je ocenjena na 11,53 milijona evrov, od tega predvidoma 9,9 milijona evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost.

Pristojni za izvedbo: Ministrstvo za kulturo (MK), Arhiv Republike Slovenije, Narodni muzej Slovenije.

Končni prejemniki sredstev: MK, Arhiv Republike Slovenije, arhivi, muzeji, ustanove s področja premične, nepremične in nesnovne kulturne dediščine.

Digitalizacija pravosodja - naložba

Cilj naložbe je izboljšati dostopnost pravosodja za podjetja in državljane. Z naložbo se bosta pospešila nadaljnja digitalizacija storitev in razvoj novih rešitev IT, da se zagotovi celovita izmenjava informacij in pravne dokumentacije ter prispeva k hitrejšemu reševanju sodnih postopkov. Z varno in kakovostno avdiovizualno opremo se bo izboljšal dostop za državljane in podjetja. Za Center za izobraževanje v pravosodju bo razvit sistem za usposabljanje na daljavo in digitalizacijo izpitov.

Naložba bo dokončana do 30. junija 2026.

Vrednost naložbe je ocenjena na 12,51 milijona evrov, od tega predvidoma 10,31 milijona evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost.

Pristojni za izvedbo: Ministrstvo za pravosodje, Državno odvetništvo, Ustavno sodišče Republike Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije, Vrhovno državno tožilstvo.