Naravni parki, naravni rezervati in naravni spomeniki

Naravni parki poimenujemo širša zavarovana območja, ki vključujejo en narodni, štiri regijske in 47 krajinskih parkov. Med ožja zavarovana območja spadajo naravni spomeniki, strogi naravni rezervati in naravni rezervati. Zavarovana območja je zavarovala država, občina ali skupaj država in občina, v njih pa veljajo posebni režimi.

Naravo varujemo na kraju samem

V zavarovanih območjih varujemo živo in neživo naravo tam, kjer je. Z varovanjem življenjskih prostorov omogočamo preživetje vrst tudi v prihodnosti.

Zavarovana območja so določena z akti o zavarovanju, v katerih so določene meje območij, vrsta, način izvajanja javne službe za upravljanje zavarovanega območja, morebitna obveznost sprejema načrta upravljanja ter finančni viri za izvajanje zavarovanja in razvoj lokalnega prebivalstva.

Številna od zavarovanih območij ali njihovi deli so tudi mednarodno prepoznana – so na primer vključena v evropsko omrežje Natura 2000 (v angleškem jeziku), Ramsarsko omrežje mokrišč (v angleškem jeziku), vpisana na seznam Svetovne dediščine, Unescov program Človek in biosfera (v angleškem jeziku).

Zavarovana območja se označijo v naravi. Označi jih država, občina ali upravljavec zavarovanega območja, kot to določa Pravilnik o označevanju zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij in območij Natura 2000.

Uprave naravnih parkov in rezervatov

Vsa večja in nekatera od manjših zavarovanih območij upravljajo državni ali občinski javni zavodi, koncesionarji ali režijski obrati. Njihova ključna naloga je, da z ukrepi varujejo živalske in rastlinske vrste z njihovim življenjskim prostorom, habitatne tipe, naravne vrednote in krajinske značilnosti. Urejajo tudi obisk in skrbijo za ozaveščanje javnosti. Nadzor nad tem upoštevanjem režimov v zavarovanem območju, opravljajo naravovarstveni in prostovoljni nadzorniki.

Država je ustanovila in zagotavlja upravljanje za:

• Triglavski narodni park (upravlja Javni zavod Triglavski narodni park),
• Kozjanski regijski park (upravlja Javni zavod Kozjanski park),
• Regijski park Pohorje (soustanovitelji: Občina Lovrenc na Pohorju, Občina Mislinja, Občina Ruše, Občina Slovenska Bistrica, Občina Vitanje, Občina Zreče; začasno upravlja Zavod Republike Slovenije za varstvo narave)
• Regijski park Škocjanske jame (upravlja Javni zavod park Škocjanske jame),
• Krajinski park Češeniške in Prevojske gmajne (upravlja režijski obrat Ministrstva za naravne vire in prostor)
• Krajinski park Goričko (upravlja Javni zavod Krajinski park Goričko),
• Krajinski park Ljubljansko barje (upravlja Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje),
• Krajinski park Kolpa (upravlja Javni zavod Krajinski park Kolpa),
• Krajinski park Radensko polje (soustanovitelj: Občina Grosuplje, upravlja Zavod za turizem in promocijo Turizem Grosuplje, Organizacijska enota Krajinski park Radensko polje),
• Krajinski park Strunjan (upravlja Javni zavod Krajinski park Strunjan),
• Krajinski park Sečoveljske soline (upravlja koncesionar SOLINE Pridelava soli d.o.o.),
• Naravni rezervat glinokopnih bajerjev z okolico na Bobovku pri Kranju (soustanovitelj: Mestna občina Kranj, nima posebnega upravljavca, posamezne naloge izvajata Zavod Republike Slovenije za varstvo narave in Mestna občina Kranj),
• Naravni rezervat Ormoške lagune (posamezne naloge izvaja Ministrstvo za naravne vire in prostor, ki ima s skrbnikom Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije sklenjeno pogodbo)
• Naravni rezervat Škocjanski zatok (upravlja koncesionar Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije),
• Naravni rezervat Zelenci (soustanovitelj: Občina Kranjska Gora, upravlja režijski obrat Ministrstva za naravne vire in prostor).

Občine so ustanovile naslednje naravne parke:

• Notranjski regijski park (ustanovitelj Občina Cerknica, upravlja javni zavod Notranjski regijski park),
• Krajinski park Debeli rtič (ustanovitelj Občina Ankaran, upravlja Občina Ankaran)
• Krajinski park Drava (ustanovitelj Občina Središče ob Dravi),
• Krajinski park Lahinja (ustanovitelj Občina Črnomelj, upravlja javni zavod RIC Bela krajina),
• Krajinski park Logarska dolina (ustanovitelj Občina Mozirje, upravlja režijski obrat Občine Solčava),
• Krajinski park Pivška presihajoča jezera (ustanovitelj Občina Pivka, upravlja Zavod za turizem Pivka),
• Krajinski park Središče ob Dravi (ustanovitelj Občina Središče ob Dravi),
• Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib (ustanovitelj Mestna občina Ljubljana, upravlja koncesionar Javno podjetje Vodovod Kanalizacija Snaga d.o.o.)
• Krajinski park Zgornja Idrijca (ustanovitelj Občina Idrija, upravlja Zavod za turizem Idrija)

Promet z zemljišči v zavarovanih območjih

Država ima v zavarovanih območjih, za katera je sprejela akt o zavarovanju, predkupno pravico na kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljiščih. V primeru prodaje teh zemljišč morate lastniki najprej o tem obvestiti predkupnega upravičenca in upravljavca zavarovanega območja tako, da jima posredujete ponudbo za prodajo zemljišča.

Za vse posege (gradnja in podobno) v zavarovanih območjih najprej preverite, ali to dopušča režim, določen v aktu o ustanovitvi zavarovanega območja. Pri posegih, za katere je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, morate pridobiti tudi mnenje Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. Pri posegih, za katere ni predpisanega gradbenega dovoljenja, je treba pridobiti naravovarstveno soglasje.

Poročila, raziskave, študije in članki

Podatki

Interaktivni Atlas okolja - grafični pregled (spletna stran Agencije za okolje).

Naravovarstveni atlas - grafični pregled (spletna stran Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave).

Naravovarstveni informacijski sistem (NarcIS) (spletna stran Agencije za okolje).

Kazalci okolja v Sloveniji, narava in biotska pestrost (spletna stran Agencije za okolje).

Priročniki

Priročnik za izvajanje Pravilnika o označevanju zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij in območij Natura 2000 (2021).

Publikacije

Naravni parki Slovenije, Slovenska turistična organizacija s sodelovanjem Ministrstva za okolje in prostor in upravljalcev, 2018, Nature Parks (v angleškem jeziku), Naturparks (v nemškem jeziku), Parchi Naturali (v italijanskem jeziku).

Naravni parki Slovenije, Slovenska turistična organizacija in Ministrstvo za okolje in prostor, 2011.

WWF metodologija za hitro ocenjevanje in določitev upravljalskih prioritet na zavarovanih območjih (izdala Ministrstvo za okolje in prostor in WWF, 2009).

Zavarovana območja v Sloveniji, Ministrstvo za okolje in prostor, 2008.

Raziskave, študije

Izboljšanje  stanja naravne vrednote Dvojno jezero – priprava idejnega projekta za zmanjšanje vpliva odpadne vode iz planinske koče, končno poročilo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 2022.

Nastran Mojca: Vključevanje deležnikov pri nastajanju in upravljanju v zavarovanih območjih narave. Doktorska disertacija. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 2015.

Kus Veenvliet Jana in Maja Humar: Tujerodne vrste na zavarovanih območjih - poročilo o aktivnosti za krepitev zmogljivosti v sklopu projekta WWF Zavarovana območja v dinarski regiji, 2011.

Program dela Konvencije o biološki raznovrstnosti za zavarovana območja : Stanje in prihodnost izvajanja v Sloveniji, Ministrstvo za okolje in prostor, 2011.

Analiza stanja o delovanju javnih zavodov na področju zavarovanih območij narave s predlogom ukrepov za racionalizacijo njihovega delovanja, Ministrstvo za okolje in prostor, 2011.

Sovinc Andrej idr.: Oblikovanje učinkovitega sistema zavarovanih območij v Sloveniji. Ciljni raziskovalni projekt Konkurenčnost Slovenije 2008-2013. Koper, 2010.

Kus Jana in Andrej Sovinc: Učinkovitost upravljanja zavarovanih območij v Sloveniji, Končno poročilo RAPPAM analize. WWF in Ministrstvo za okolje in prostor. Ljubljana, 2009

Kus Jana and Andrej Sovinc: Protected area management effectiveness in Slovenia (v angleškem jeziku). Final report of the RAPPAM analysis. WWF and Ministry of the Environment and Spatial Planning of the Republic of Slovenia. Ljubljana, 2009.

Plut Dušan (2008): Trajnostni razvoj varovanih območij – celostni pristop in aktivna vloga države, aplikativni raziskovalni projekt. Univerza v Ljubljani - Filozofska fakulteta, 2008.

Grošelj Alja: Ocena metodologije ustanavljanja širših zavarovanih območij v Sloveniji. Magistrsko delo. Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, 2008.

Doles Maja: Krajinski park v času: primer Krajinski park Polhograjski Dolomiti, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, 2008.

Mikuš Tina: Stanje in perspektive krajinskih parkov v Sloveniji. Magistrsko delo. Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, 2006.

Vugrin Tomo: Pomen zavarovanih območij v regionalnem razvoju Slovenije. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani – Filozofska fakulteta, 2005.

Referati, strokovni članki

Ogorelec Breda: Načrtovanje in ustanavljanje novih naravnih parkov v Sloveniji: prvo desetletje začasne zaustavitve ustanavljanja regijskega parka Snežnik, 2012.

Katarina Groznik Zeiler: Razvojna vloga zavarovanih območij v Sloveniji, prispevek v knjigi Razvoj zavarovanih območij v Sloveniji, Ljubljana 2011, strani 23-32.

Katarina Groznik Zeiler: Upravljanje zavarovanih območij - predlogi izboljšav, predavanje na srečanju zaposlenih v slovenskih parkih, 21. oktober 2011.

Katarina Groznik Zeiler: Upravljanje zavarovanih območij – ustvarjanje boljšega sveta?, Gospodarjenje z okoljem, februar, 2011, številka 77.

Zurc Jana and Andrej Udovč: Local inhabitants' opinion about the Triglav National Park management (v angleškem jeziku), Sociologija i prostor, 2009, Vol.183, strani 43-56.

Lisec Anka and Samo Drobne: The influence of protected natural and cultural heritage on land management/market – the case of Slovenian natural protected areas (v angleškem jeziku). Spatium International Review No. 20, September 2009, strani. 41-48

Elliott Craigh and Andrej Udovč: Nature conservation and spatial planning in Slovenia: continuity in transition (v angleškem jeziku). Land Use Policy, Volume 22, Issue 3, July 2005, strani 265-276.

Ogorelec Breda: Regijski park Snežnik – kaj o ustanovitvi pravijo domačini, Kras, številka 52, 2002. strani 34-35.

Ogorelec Breda: Komunikacija kot ključna sestavina ustanavljanja zavarovanega območja: primer regijskega parka Snežnik, predavanje na seminarju: Upravljanje in trženje kulturne dediščine na varovanih območjih Slovenije. Dediščina za prihodnost. Piran 14.-15. februar 2002.