Teme in projekti Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo
Teme
-
Civilna družba
Prostovoljstvo, nevladne organizacije, humanitarne organizacije, verske skupnosti, sindikati, javni shodi, prireditve, društva, ustanove, mladinski sektor
-
Državljanstvo, dokumenti, registri
Državljanstvo, osebni dokumenti, prebivališče, registri in evidence, varstvo osebnih podatkov
-
Javni red
Zasebno varovanje, varnost v prometu, varnost na smučišču, detektivska dejavnost, civilno orožje in pirotehnika, javni shodi in prireditve, občinsko redarstvo
-
Priseljevanje v Slovenijo
Vstop in prebivanje, sprejem prosilcev za mednarodno zaščito, oskrba prosilcev za mednarodno zaščito, nastanitev prosilcev za mednarodno zaščito, mednarodna zaščita, integracija
-
Volitve in referendumi
Volilna evidenca, volilna zakonodaja, politične stranke, volitve predsednika republike, volitve v državni zbor, lokalne volitve, volitve v evropski parlament, načini glasovanja, referendum, ljudska iniciativa, Evropska državljanska pobuda, registracija politične stranke
-
Pravice in obveznosti javnih uslužbencev ter funkcionarjev
Uslužbenski sistem, uveljavljanje pravic javnih uslužbencev iz delovnega razmerja, plačni sistem, povračila stroškov in drugi osebni prejemki, usposabljanje javnih uslužbencev, funkcionarji.
-
Razvoj in upravljanje javnega sektorja
Upravljanje kadrov, usposabljanje javnih uslužbencev, kakovost in inovativnost v javnem sektorju, informatika v državni upravi, javne agencije in javni zavodi.
-
Upravno poslovanje
Upravno poslovanje, upravni postopek, upravne takse, informacije javnega značaja.
-
Transparentnost in integriteta
Informacije javnega značaja, integriteta.
-
Inšpekcijski nadzor
Sistem inšpekcijskega nadzora, inšpekcijski organi in prijava kršitev.
-
Javno naročanje
Pravila javnega naročanja, pravno varstvo v postopkih javnega naročanja, skupno javno naročanje, zeleno javno naročanje
-
Informacijska družba
Digitalizacija, elektronske komunikacije, informacijska varnost, digitalna vključenost
-
Stvarno premoženje države
Stvarno premoženje države so premičnine in nepremičnine, ki so v lasti Republike Slovenije. Premoženje upravljajo različni upravljavci v skladu z načeli gospodarnosti, javnosti in preglednosti.
Projekti
-
Vremenska ujma v začetku junija 2026 je povzročila katastrofalne posledice na stanovanjskih, poslovnih in kmetijskih objektih ter na infrastrukturi in kmetijskih površinah. Da bi pomagala pospešiti sanacijo nastale škode, Vlada Republike Slovenije sprejema različne ukrepe.
-
Sklad za azil, migracije in vključevanje (AMIF) prispeva k učinkovitemu upravljanju migracijskih tokov, Sklad za notranjo varnost (SNV) pa prispeva k zagotavljanju visoke ravni varnosti v Evropski uniji (EU).
-
Ministrstvo za javno upravo upravlja in vodi investicije za objekte centraliziranih državnih organov. V sklopu tega je že leta 2023 začelo aktivnosti za vzpostavitev polnilne infrastrukture za električna vozila.
-
Na Ministrstvu za javno upravo (MJU) smo pričeli z izvedbo operacije Modro ravnanje s kadri v državni upravi (MOST).
-
Ministrstvo za javno upravo je decembra 2024 začelo energetsko prenovo stavb na Vojkovi cesti 1a in 1b, ki so v uporabi Agencije Republike Slovenije za okolje ter Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Projekt bo zaključen do 30. junija 2026.
-
Direktorat za javno naročanje Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo je začel z izvajanjem projekta »Dvig profesionalizacije javnega naročanja«, sofinanciranega z evropskimi sredstvi, namen katerega je dvigniti usposobljenost oseb, ki delujejo na področju javnega naročanja in olajšati in izboljšati izvajanje postopkov javnih naročil.
-
Program Usposabljanje javnih uslužbencev za kompetence prihodnosti na Upravni akademiji, Direktorat za kakovost, Ministrstvo za javno upravo, izvajamo z namenom uresničevanja ciljev v okviru Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027, ki je umeščen v cilj politike CP4: Bolj socialna in vključujoča Evropa.
-
Namen Stičišča za oblikovanje politik je omogočiti razvoj novih in celovitih rešitev na področju javnih politik in ukrepov v javnem sektorju s sodelovanjem in eksperimentiranjem z vsemi ključnimi deležniki. Želimo podpreti procese odločanja na način, ki vključuje raznolike deležnike, kot so nevladne organizacije, skupnosti, strokovnjaki, univerze, raziskovalni centri in podjetja.
-
Strategija razvoja nevladnih organizacij do 2030 in Strategija razvoja prostovoljstva do 2030
V tekuS Strategijo razvoja nevladnih organizacij v Republiki Sloveniji do 2030 in Strategijo razvoja prostovoljstva v Republiki Sloveniji do 2030 (v nadaljnjem besedilu: strategiji) Vlada opredeljuje in določa ukrepe, ki bodo prispevali k temu, da bodo nevladne in prostovoljske organizacije, kot eden izmed ključnih gradnikov civilne družbe, prispevale k uresničevanju načel pluralnosti in demokracije v družbi.
-
SISTEM e-JAVNEGA NAROČANJA
V tekuGlavni namen je nadgraditi obstoječe in vpeljati nove javne digitalne storitve, ki bodo enostavne, dostopne, široko uporabljene in ki bodo uporabnikom omogočale boljše načrtovanje in izvedbo potrebnih korakov pri izvedbi postopka javnega naročanja.
Sistem e-JN mora uporabnikom, ki so udeleženi v postopkih javnega naročanja v različnih vlogah, zagotavljati avtomatizirano izvajanje postopkov z upoštevanjem načela »samo enkrat« (once-only principle) in izvajanju postopka po v naprej definiranem modelu upravljanja poslovnih procesov, kot ga definira zakonodaja. Navedeno stanje bo lahko vzpostavljeno z nadgradnjami sistema, ki morajo zajemati tudi spremembe in dopolnitve z zunanjim svetom (drugimi sistemi s katerimi se sistem e-JN povezuje in izmenjuje podatke). Podpora uporabnikom preko neposrednega kontakta mora biti izjema in ne pravilo, kar bo posledica spremenjenega pristopa izvajanja podpore in uvajanja novih metod in tehnologij. -
Sklad za azil, migracije in vključevanje (AMIF) prispeva k učinkovitemu upravljanju migracijskih tokov, kar zajema različne vidike skupne azilne politike in politike priseljevanja Evropske unije (EU). Prav tako podpira ukrepe, povezane z azilom, zakonitim priseljevanjem in vključevanjem državljanov tretjih držav, ter operacije s področja vračanja državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo na območju EU.
-
Izboljšanje energetske učinkovitosti stavb v državni lasti s pomočjo energetskega vodenja, pilot NOO
V tekuMinistrstvo za javno upravo upravlja in vodi investicije za objekte centraliziranih državnih organov. V okvir navedenih dejavnosti sodijo tudi celovite in delne energetske prenove objektov. Cilj energetskih prenov je izboljšanje delovnega okolja zaposlenih ob hkratnem doseganju manjše porabe energije in posledično manjših posrednih in neposrednih izpustov toplogrednih plinov v okolje.
-
Upravljanje migracij
V tekuSodobni migracijski tokovi so kompleksen in mnogovrsten pojav, v katerega je danes vključena večina držav, ki so države izvora, tranzita ali ciljne. Velike razlike v gospodarski razvitosti, velik demografski potencial izvornih držav ter iskanje stabilnejšega in varnejšega okolja so glavni spodbujevalci migracijskih tokov v države EU. Del globalnih migracijskih trendov je tudi Slovenija.
-
Reformo Vzpostavitev kompetenčnega centra/Centra za razvoj kadrov in dvig usposobljenosti zaposlenih v državni upravi izvajamo na Ministrstvu, pristojnem za javno upravo, v okviru ukrepa Modernizacija digitalnega okolja javne uprave, Načrta za okrevanje in odpornost, ki ga je slovenska vlada pripravila skladno s smernicami Evropske komisije kot podlago za koriščenje sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost.
-
Program Krepitev digitalnih znanj in spretnosti javnih uslužbencev na Upravni akademiji, Direktorat za kakovost, Ministrstvo za javno upravo, izvajamo z namenom uresničevanja ciljev v okviru ukrepa Modernizacija digitalnega okolja javne uprave, Načrta za okrevanje in odpornost, ki ga je slovenska vlada pripravila skladno s smernicami Evropske komisije kot podlago za koriščenje sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost.
-
Načrt za okrevanje in odpornost (v nadaljevanju NOO) predstavlja enega od temeljev za uspešno okrevanje in dolgoročni razvoj Slovenije po zastoju, ki ga je povzročila pandemija Covid-19.
-
Izbrisani
V tekuRepublika Slovenija je po osamosvojitvi z Zakonom o tujcih leta 1991 določila, da za državljane drugih republik nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki v roku šestih mesecev od uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije niso zaprosili za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, začnejo veljati določbe Zakona o tujcih.
-
Boj proti trgovini z ljudmi
V tekuTrgovina z ljudmi je fenomen, ki se pojavlja v vseh delih sodobne družbe, postaja strukturni element nekaterih gospodarskih panog, predvsem pa grobo posega v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, ki postane žrtev takega trgovanja oziroma izkoriščanja.
-
Vlada RS je 7. decembra 2017 sprejela Strategijo razvoja Slovenije 2030, krovni razvojni okvir države, ki v ospredje postavlja kakovost življenja za vse. S petimi strateškimi usmeritvami in dvanajstimi medsebojno povezanimi razvojnimi cilji postavlja nove dolgoročne razvojne temelje Slovenije, z vključevanjem ciljev trajnostnega razvoja Organizacije združenih narodov pa Slovenijo uvršča med države, ki so prepoznale pomen globalne odgovornosti do okolja in družbe.