Skoči do osrednje vsebine

Vsebinska prenova strani še ni zaključena, zato so nekatere vsebine še nepopolne. Prosimo za razumevanje.

Civilna družba je eden temeljnih stebrov demokracije. Tudi v Sloveniji je svobodno združevanje državljanov z ustavo zajamčena pravica. Vizija Slovenije je dobro razvit, učinkovit, inovativen in trajnostno naravnan nevladni sektor, ki zna prepoznati potrebe svojega okolja in se nanje učinkovito ter uspešno odziva. S svojim delom prispeva k družbeni povezanosti in solidarnosti ter zagotavlja vsem dostopne kakovostne storitve.

Civilna družba je pojem, ki zajema širok spekter organiziranja državljanov v skupine, ki delujejo izven okvira države in so tej po eni strani dopolnitev, po drugi pa protiutež. Med raznolike organizacije civilne družbe med drugim sodijo sindikati, humanitarne organizacije, gospodarske in poklicne zbornice, verske in mladinske organizacije, športna in kulturna društva, družbena gibanja in civilne iniciative. Vsem oblikam civilnega združevanja je skupno to, da zasledujejo skupne interese svojih članov. Civilno družbo lahko razumemo kot tretji sektor poleg države in gospodarstva, ki v razvitih demokracijah skrbi za uveljavljanje interesov državljanov in nadzoruje delo državnih organov. Svobodno in dejavno civilno družbo podpiramo ter z njo vzpostavljamo dialog, saj se zavedamo, da je ena glavnih značilnosti zdrave participativne demokracije. Posebej ponosni smo na to, da se Slovenija uvršča med redke odprte družbe, v katerih civilne družbe ne omejuje država (Vir: CIVICUS Monitor).

V Sloveniji z zakonodajo posebej in natančno opredeljujemo ter v posameznih zakonih reguliramo naslednje vrste civilnodružbenih organizacij: društva in zveze društev, zasebne zavode, ustanove/fundacije, zadruge in verske skupnosti/organizacije. V skladu z definicijo civilne družbe, ki jo je postavilo globalno združenje organizacij civilne družbe CIVICUS, pa se med civilnodružbene organizacije uvrščajo še zbornice, sindikati in politične stranke, ki imajo v Sloveniji prav tako vsaka svojo regulativo.

Nevladne organizacije so pomemben partner države

Pomemben del civilne družbe so močne in dejavne nevladne organizacije (NVO), ki omogočajo večjo vpletenost državljanov v oblikovanje politik tudi po volitvah. Zagotavljajo vir informacij, raziskav in spoznanj, s pomočjo katerih lažje oblikujemo politike v skupno dobro, ter opravljajo mnoge javno koristne storitve, ki dopolnjujejo storitve države.

NVO v vseh pogledih delujejo neodvisno od države in drugih subjektov, so nepridobitne in neprofitne. V Sloveniji poznamo tri prevladujoče oblike nevladnih organizacij, in sicer društva, zavode in ustanove. NVO opravljajo dve pomembni funkciji – zagovorniško in storitveno. Nekatere so ustanovljene predvsem zato, da bi opozarjale na specifične družbene, politične, okoljske ipd. probleme, o  njih ozaveščale širšo javnost in zahtevale rešitev zanje. Druge pa so ob informiranju in ozaveščanju tudi pomemben izvajalec javno koristnih storitev na področjih sociale, zdravja, družine, mladih, kulture, športa, okolja itn.

Iskalnik