Skoči do osrednje vsebine

Mladinski sektor v Sloveniji zaznamuje različnost oblik združevanja mladih v mladinske organizacije ter pestrost organizacij za mlade, tako javnih, kot zasebnih. Organizacije v mladinskem sektorju lahko klasificiramo na različne načine, v grobem pa jih glede na vlogo in pomen za razvoj mladinskega dela in mladinske politike lahko delimo na mladinske svete, nacionalne mladinske organizacije, mladinske centre in najbolj raznorodno skupino, to je druge nevladne organizacije. Preko pridobljenega statusa delovanja v javnem interesu je posamezni organizaciji omogočena dostopnost do posameznih instrumentov v mladinskem sektorju, tudi finančnih.

Mladinske politike

Mladinska politika je nabor ukrepov države (ali lokalnih skupnosti), usmerjen v zagotavljanje pogojev za lažji in uspešnejši prehod mladih iz otroštva v odraslost. Je del drugih resornih politik (izobraževalne, zdravstvene, zaposlovalne...), zato tudi vodenje mladinske politike ni vezano na eno samo institucijo. Oblikovanje in izvajanje mladinske politike pa je zelo tesno povezano z delom Urada za mladino, ki pri tem večinoma skrbi za spodbujanje mladinskega dela, za koordinacijo ukrepov znotraj mladinske politike ter zagotavljanje ustreznega socialnega dialoga z mladimi.

Nacionalni program za mladino

Temeljni cilj Nacionalnega programa za mladino je zagotoviti bolj pregleden in med posameznimi resorji usklajen pristop do problemov, s katerimi se soočajo mladi. Dodana vrednost nacionalnega programa je njegova horizontalna narava, saj združuje ukrepe na področjih, ki so v pristojnosti različnih ministrstev.

Na podlagi Nacionalnega programa za mladino se sprejemajo letni izvedbeni načrti, ki so usklajeni s proračunskim obdobjem in sredstvi, ki so namenjena za posamezne ukrepe. Vloga izvedbenega načrta je operacionalizacija posameznega ukrepa na ravni aktivnosti ministrstev.

  • Izvedbeni načrti Resolucije o nacionalnem programu za mladino 2013 - 2022:

    ReNPM13–22 je sprejet za obdobje 9 let, spremljajo pa ga t. i. izvedbeni načrti (sprejme jih Vlada RS), ki splošne cilje in usmeritve te resolucije po področjih zasledujejo s specifičnimi ukrepi. Ključni element ReNPM13–22 so sprejeti splošni cilji po posameznih področjih. Za vsak cilj je določeno merilo uspešnosti in pričakovani razvojni učinek, ki naj bi ga doseganje cilja imelo. Cilj se dosega z aktivnostmi/ukrepi znotraj prioritetnih podpodročij, katerih učinkovitost in uspešnost se meri s kazalci, oblikovanimi za vsako prioritetno podpodročje posebej.
    Poročila | Urad Republike Slovenije za mladino

Mladinski svet Slovenije

Mladinski svet Slovenije je krovna mladinska organizacija v Sloveniji, ki združuje 16 mladinskih nevladnih organizacij različnih interesnih, nazorskih ali političnih usmeritev. MSS zastopa interese mladih pri nacionalnih oblasteh in v mednarodnih združenjih ter sodeluje pri spodbujanju razvoja mladinske politike.

Register mladinski svetov

Mladinski sveti lokalnih skupnosti

Mladinski sveti lokalnih skupnosti so nosilci mladinskega dela in mladinske politike na lokalni ravni ter predstavljajo osnovo za sodelovanje mladih v lokalnih skupnostih.

Mladinski sveti lokalnih skupnosti zastopajo interese mladih pri lokalnih (občinskih) oblasteh in se z njimi dogovarjajo o aktivnosti, sredstvih ter infrastrukturi, ki je namenjena mladim. S svojim delovanjem spodbujajo dejavnosti mladinskih organizacij, skrbijo za informiranje njihovega članstva in širše javnosti o politiki lokalne skupnosti, predvsem na področjih, ki zadevajo mlade.

Mladinski centri

Mladinski center je organizirano funkcionalno središče za mlade, ki ga zagotavlja lokalna skupnost ali druga pravna oseba javnega ali zasebnega prava oziroma fizična oseba, v katerem se izvajajo programi v mladinskim sektorju in mladinsko delo na lokalni ravni.

 Naloge mladinskih centrov:

  • skrbijo za pogoje delovanja, druženja in drugih dejavnosti mladih posameznikov, ne glede na to, ali so člani mladinskih organizacij ali ne, in mladinskih organizacij lokalnih skupnosti;
  • skrbijo za mladinsko infrastrukturo;
  • zagotavljajo ustrezne prostorske pogoje in opremo za izvajanje mladinskega dela ter zagotavljajo ustrezno usposobljenost kadrov za podporo mladinskemu delu;
  • nudijo pogoje za razvoj ustvarjalnih in kritičnih mladih posameznikov;
  • razvijajo in izvajajo programe na področju informiranja in svetovanja ter neformalnega učenja;
  • sodelujejo pri izvajanju mobilnosti mladih, prostovoljnem mladinskem delu, aktivnem državljanstvu, raziskovalnem delu mladih in pri povezovanju na mednarodni ravni in
  • dajejo podporo drugim programom v mladinskem sektorju v lokalnem okolju.

Mladinski centri v Sloveniji se na nacionalni ravni združujejo v dve mrežni organizaciji, in sicer Mrežo MaMa in Ustanovo Pohorski bataljon.

Nacionalne mladinske organizacije

Nacionalna mladinska organizacija je prostovoljna organizacija, katere večino vodstva in članstva predstavljajo mladi v starosti od 14 do 29 let in je organizirana ter deluje na nacionalnem nivoju in ima večje število članov, organizirano v lokalnih enotah organizacije. Njen namen je predstavljanje in razvijanje interesov mladih, opravljanje mladinskega dela v skladu s statutom organizacije in spodbujanje mladih k združevanju in participaciji v družbi.

Mladinska organizacija, katere člani so pripadniki italijanske ali madžarske narodne skupnosti oziroma romske skupnosti, lahko pridobi status nacionalne mladinske organizacije ne glede na pogoje glede članstva in teritorialne organiziranosti.

Trenutno v Sloveniji deluje 14 nacionalnih mladinskih organizacij s statusom delovanja v javnem interesu.

Evidenca vseh organizacij s statusom delovanja v javnem interesu

Druge nevladne organizacije

Druge nevladne organizacije so neprofitne ter prostovoljne organizacije, ki ne sodijo v nobeno od treh, zgoraj navedenih skupin, in na nacionalnem oz. regionalnem nivoju izvajajo mladinske programe in programe za mlade. Mednje sodijo tudi organizacije, ki izvajajo tako imenovane podporne in servisne programe za mlade, to je programe, ki prispevajo k večji kvaliteti mladinskega dela, mladinske politike ali položaja mladih v Sloveniji.

Državna priznanja v mladinskem sektorju

Državno priznanje v mladinskem sektorju je najvišje priznanje Republike Slovenije za dosežke na področju mladinskega dela oziroma popularizacije mladinskega dela in se podeljuje z namenom zahvale za izjemne dosežke v mladinskem sektorju. Državna priznanja vsako leto podeli minister pristojen za mladino, v okviru večje prireditve v mladinskem sektorju.

Podeljujejo se tri vrste državnih priznanj, in sicer državno priznanje za prispevek k uveljavljanju mladinskega sektorja,državno priznanje za izvedbo izredno uspešnega oziroma odmevnega in koristnega projekta v mladinskem sektorju ter državno priznanje za kakovostno in uspešno delo na področju mladinskega dela v daljšem časovnem obdobju.

Evidenca državnih priznanj v mladinskem sektorju

Iskalnik