Skoči do osrednje vsebine

Delovanje sindikatov v naši državi je v osnovi urejeno z Ustavo Republike Slovenije in temelji na mednarodnih dokumentih, ki opredeljujejo sindikalno svobodo. Sindikati predstavljajo svoje člane pri uveljavljanju in varstvu njihovih ekonomskih in socialnih interesov v socialnem dialogu z delodajalci, delodajalskimi organizacijami in vlado.

Ustava Republike Slovenije v 76. členu v okviru poglavja o gospodarskih in socialnih razmerjih določa, da je ustanavljanje in delovanje sindikatov ter včlanjevanje vanje svobodno.

Vprašanje sindikalne svobode v smislu ustanovitve in delovanja sindikatov je zagotovljeno tudi na zakonodajni ravni. Zakon, ki dodatno ureja področje sindikatov je Zakon o reprezentativnosti sindikatov, ki v okviru svojih določb določa le osnovne pogoje pridobitve lastnosti pravne osebe, kar sindikati potrebujejo za finančno poslovanje v pravnem prometu, in način ter pogoje pridobitve lastnosti reprezentativnosti sindikata. Druga konkretnejša pravila delovanja pa sindikati sami določijo v svojih statutih oziroma pravilih. Zakon tako ne posega v pravico kogarkoli, da ustanovi sindikat, da skupaj z drugimi sprejme statut oziroma pravila sindikata in izbere predstavnike sindikata.

Pridobitev pravne sposobnosti

Sindikat postane pravna oseba z dnem izdaje odločbe o hrambi statuta oziroma drugega temeljnega akta pri pristojnem upravnem organu. Statute sindikatov za območje republike, za več občin, dejavnosti in poklicev hrani ministrstvo, pristojno za delo, statute sindikatov, organiziranih na nižji ravni (npr. na ravni občine ali pri delodajalcu) pa pristojne upravne enote. Pogoji, ki jih zakon predpisuje za izdajo odločbe so: predložitev akta, katerega hramba se zahteva, predložitev dokaza, da je bil sindikat res ustanovljen, in izkazanost, da je zahtevo vložila pooblaščena oseba sindikata.

Nobeden od teh pogojev ne posega v pravico kogarkoli, da ustanovi sindikat, da skupaj z drugimi sprejme njegov statut in izbere predstavnike sindikata, in tudi ne preprečuje ustanovitve sindikata. Sindikat pa ima skladno s Pravilnikom o evidenci statutov sindikatov še obveznost, da mora pristojnemu upravnemu organu sporočati vse spremembe podatkov, ki se vpisujejo v evidenco, in dejstva, ki so podlaga za vpis v evidenco.

Reprezentativnost sindikatov

Glede pridobitve lastnosti reprezentativnosti sindikatov, zakon ločuje pogoje za pridobitev lastnosti reprezentativnosti zvez oziroma konfederacij sindikatov, samostojnih sindikatov v posamezni dejavnosti ali poklicu ter sindikatov pri delodajalcu. Splošni pogoji za pridobitev lastnosti reprezentativnosti sindikata so enaki za vse primere, in sicer mora sindikat dokazati, da:

  • je demokratičen in uresničuje svobodo včlanjevanja v sindikate, delovanja in uresničevanja članskih pravic,
  • neprekinjeno deluje najmanj zadnjih šest mesecev,
  • je neodvisen od državnih organov in delodajalca,
  • se financira pretežno iz članarine in drugih lastnih virov in
  • ima določeno število članov, kar sindikat dokazuje na podlagi podpisanih pristopnih izjav svojih članov.

V primeru zveze oz. konfederacije sindikatov je potrebno izkazati, da ima sindikat najmanj 10% delavcev iz posamezne dejavnosti ali poklica, v katerem želi pridobiti reprezentativnost, v primeru samostojnega sindikata v dejavnosti ali poklicu oz. sindikata pri delodajalcu pa je ta odstotek nekoliko višji in znaša 15%.

Odločbo o reprezentativnosti zvez oz. konfederacij sindikatov ter posameznih sindikatov v dejavnosti ali poklicu izda minister, pristojen za delo, odločitev o reprezentativnosti sindikata, ki je organiziran pri delodajalcu pa sprejme delodajalec.

Zakon o reprezentativnosti sindikatov določa, da imajo reprezentativni sindikati pravico sklepati kolektivne pogodbe s splošno veljavnostjo, da sodelujejo v organih, ki odločajo o vprašanjih ekonomske in socialne varnosti delavcev in da predlagajo  kandidate delavcev, ki sodelujejo pri upravljanju, v skladu s posebnimi predpisi. Poleg tega pa določene pravice reprezentativnih sindikatov (predvsem v postopkih kolektivnega urejanja pravic delavcev) urejajo še specialni zakoni, med njimi tudi Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o javnih uslužbencih in Zakon o sistemu plač v javnem sektorju. Seveda pa je delodajalec dolžan omogočiti sodelovanje sindikata v postopkih zoper delavca, če sindikalno organiziran delavec to zahteva, ne glede na lastnost reprezentativnosti sindikata, katerega član je delavec.

 

Evidenca reprezentativnih sindikatov

Iskalnik