Pomoč države po ujmi junija 2026

Dekorativno: kolaž štirih fotografij, ki prikazujejo posledice neurja in odpravljanje posledic

Vremenska ujma v začetku junija 2026 je povzročila katastrofalne posledice na stanovanjskih, poslovnih in kmetijskih objektih ter na infrastrukturi in kmetijskih površinah. Da bi pomagala pospešiti sanacijo nastale škode, Vlada Republike Slovenije sprejema različne ukrepe.

Neurja z močnim dežjem, vetrom, točo, poplavami in z zemeljskimi plazovi so med 9. in 11. junijem 2026 povzročila škodo v več občinah: Rogatec, Beltinci, Braslovče, Cankova, Cerklje na Gorenjskem, Cerkvenjak, Cirkulane, Črna na Koroškem, Dobrna, Dornava, Dravograd, Gorišnica, Gornji Grad, Hajdina, Juršinci, Kamnik, Komenda, Kozje, Kranj, Ljubno, Ljutomer, Luče, Majšperk, Markovci, Mežica, Mislinja, Moravske Toplice, Mozirje, Nazarje, Ormož, Podlehnik, Prebold, Prevalje, Ptuj, Puconci, Razkrižje, Rečica ob Savinji, Slovenj Gradec, Solčava, Središče ob Dravi, Sv. Andraž v Slovenskih Goricah, Sveti Tomaž, Šalovci, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Štore, Tabor, Tišina, Velenje, Videm, Vitanje, Vojnik, Vransko, Zavrč, Žetale.

Ker je predhodna ocena škode presegla 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna, je Uprava za zaščito in reševanje sprejela sklep, s katerim se je začel postopek evidentiranja škode.

Posebej se oceni škoda na vodotokih v občinah: Ravne na Koroškem, Ruše, Radlje ob Dravi, Podvelka, Hoče-Slivnica, Kungota, Pesnica, Sveti Jurij v Slovenskih Goricah, Sveta Ana, Trnovska vas, Poljčane, Slovenske Konjice in Zreče.

Evidentiranje škode

Postopek evidentiranja škode zajema ocenjevanje škode na stvareh, nastale zaradi neurij, med drugim na

zemljiščih,
stavbah,
infrastrukturi in vodotokih ter
škode v gospodarstvu, ki vključuje poškodbe strojev in opreme, uničene zaloge ter izpad prihodkov.

Ocenjevanje škode bo potekalo do 24. julija, regijske komisije za ocenjevanje škode pa bodo do 31. julija na prizadetih območjih opravile še kontrolne preglede ocenjene škode.

Če bo po koncu ocenjevanja škode ocenjena škoda dejansko presegla 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna, bodo s tem izpolnjeni pogoji, da lahko vlada razglasi naravno nesrečo. V tem primeru bo Ministrstvo za okolje in prostor pripravilo program odprave posledic škode.

Naziv storitve	Institucija
Ocenjevanje škode po naravnih nesrečah	Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje

Sanacija objektov brez gradbenega dovoljenja

Vsi prizadeti, ki so utrpeli poškodbe na stanovanjskih hišah, kmetijskih in pomožnih objektih, lahko po veljavnih gradbenih predpisih začnejo s sanacijo objektov, ne da bi za to potrebovali gradbeno dovoljenje. To velja tudi za sanacijo huje poškodovanih objektov.

Nujna rekonstrukcija
Rekonstrukcija, ki je nujna za zmanjšanje ali odpravo posledic naravne ali druge nesreče in s katero se vzpostavi prejšnje stanje obstoječega objekta (nujna rekonstrukcija) na podlagi 3. odstavka 5. člena Gradbenega zakona (GZ-1) se izvede na podlagi prijave začetka gradnje in brez pridobitve gradbenega dovoljenja, če:
- se lega in namembnost objekta ne spremenita,
- se zunanje mere in zunanjost objekta spremenijo le v obsegu in po pravilih dopustnih manjših odstopanj v skladu z 79. členom Gradbenega zakona,
- se z gradnjo začne najpozneje v 1 letu po naravni ali drugi nesreči in
- investitor do začetka nujne rekonstrukcije poškodovani objekt ogradi in zavaruje.
Prijavi se priloži:
- obrazec s podatki o investitorju, vrsti gradnje in podatki o gradnji ter podatkom o imenovanem nadzorniku;
- projektna dokumentacija obstoječega objekta ali projektna dokumentacija za izvedbo gradnje, pri čemer je njen sestavni del tudi izjava pooblaščenega strokovnjaka s področja gradbeništva, da stanje obstoječega objekta dopušča nujno rekonstrukcijo.
Dopustna manjša odstopanja so (79. člen Gradbenega zakona):
- posamezne zunanje mere (širina, višina, globina in podobno) se lahko povečajo za največ 0,5 m ali se zmanjšajo; če se zaradi spremembe zunanje mere objekta odmik od sosednjega zemljišča zmanjša in je za tak odmik skladno s prostorskim aktom treba pridobiti soglasje lastnika sosednjega zemljišča, je sprememba zunanje mere dopustna, če je tako soglasje pridobljeno;
- ničelna kota objekta se spremeni za največ 1 m,
- objekt mora biti skladen z določbami prostorskega akta.
Manjša rekonstrukcija

Zamenjava istovrstnih posameznih konstrukcijskih elementov, v katero spada na primer zamenjava ostrešja ali delov medetažne konstrukcije, se lahko izvede brez gradbenega dovoljenja in brez prijave začetka gradnje, pridobiti pa je treba mnenje pooblaščenega strokovnjaka s področja gradbeništva.
Vzdrževanja objekta

Za vzdrževalna dela, kamor spada med drugim tudi prenova fasade, zunanjega stavbnega pohištva in strešne kritine, na način, da se bistveno ne odstopa od prvotne zasnove objekta, pa tudi popravilo ali zamenjava oziroma namestitev novih naprav za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, izkoriščanje obnovljivih virov energije, se izvede brez gradbenega dovoljenja, za ta dela tudi ni potrebno mnenje strokovnjaka s področja gradbeništva.
Svetovanje na upravnih enotah
Od 19. junija 2026 so na določenih upravnih enotah odprta posebna mesta za svetovanje, kjer uslužbenci upravne enote nudijo strokovno pomoč in svetovanje o postopkih na področju gradenj.

Prebivalci, ki so v dvomih, kaj morajo storiti, ali pa potrebujejo pomoč pri razlagi zakonskih predpisov, se lahko obrnejo na:
- Upravno enoto Kamnik: Adrijana Planinc, telefon: 01 831 81 78
- Upravno enoto Ptuj: Sektor za okolje in prostor, telefon: 02 798 02 00
- Upravno enoto Kranj: pomoč strankam, telefon: 04 201 56 79 in 04 201 56 91

Vsa nujna dela za preprečitev nadaljnje škode na stanovanjskih hišah, kmetijskih in pomožnih objektih je namreč po veljavnem Gradbenem zakonu možno nemudoma izvajati brez gradbenega dovoljenja, če so izpolnjeni zakonski pogoji (da se ne spreminja lega, velikost in namembnost objekta ter da je zagotovljena varnost objekta). V nekaterih primerih je potrebna le prijava začetka gradnje.

Ocena in popis škode v kmetijstvu

V skladu z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč morajo oškodovanci škodo obvezno prijaviti občinskim in drugim popisnim komisijam. Oceno škode predložijo nosilci kmetijskih gospodarstev (KMG), ki se ukvarjajo s primarno kmetijsko proizvodnjo in so utrpeli škodo v prizadetih občinah.

Uveljavljanje višje sile zaradi izrednih vremenskih dogodkov

Za uveljavljanje višje sile za zahtevke zbirne vloge za leto 2026 zaradi izrednih vremenskih dogodkov je Ministrstvo za kmetijstvo izdalo posebno navodilo.

Za površine, ki ležijo na seznamu prizadetih območij in za katere je iz posnetkov sistema za spremljanje površin mogoče sklepati, da je do pojava višje sile prišlo 9. in 10. ter 14. in 15. junija 2026:

bo Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP) po uradni dolžnosti sama začela postopek obravnave;
če AKTRP s pomočjo satelitskih posnetkov ne bo mogla z dovolj visoko zanesljivostjo sklepati, da je nepravilnost na prijavljenih površinah posledica primera višje sile ali izjemnih okoliščin, bo oznaka v aplikaciji Sopotnik ostala rdeče barve - o tem nosilca kmetijskega gospodarstva obvesti preko aplikacije Sopotnik;
nosilec KMG ima možnost, da preko aplikacije Sopotnik poda pojasnilo in morebitna dokazila, da je nepravilnost nastala zaradi primera višje sile ali izjemnih okoliščin.

Nosilcem KMG zato v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin, nastalih 9. in 10. ter 14. in 15. junija 2026, ni treba javiti primera višje sile ali izjemnih okoliščin ali na AKTRP pošiljati kakršnih koli dokazil. AKTRP ne glede na to vsem nosilcem KMG predlaga, da od 1. avgusta 2026 redno spremljajo stanje svojih površin v aplikaciji Sopotnik.

Vlagatelj bo še vedno imel možnost, da prek Sopotnika poda pojasnilo in/ali posreduje dokazila, da je neskladnost s pogoji upravičenosti nastala zaradi primera višje sile ali izjemnih okoliščin. Zato AKTRP vsem vlagateljem priporoča, da z aplikacijo fotoSOPOTNIK čimprej fotografirajo stanje na kmetijskem gospodarstvu ali površini, tako da je na fotografiji jasno razviden pojav višje sile. Fotografije naj vlagatelji shranijo za morebitno kasnejše dokazovanje.

Ocena škode v gospodarstvu

Ocenjevanje neposredne škode v gospodarstvu zaradi naravne nesreče se začne z zbiranjem vlog oškodovancev, ki so lahko gospodarske družbe, podjetniki posamezniki, posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, zavodi in zadruge.

Dodatne informacije o pomoči gospodarstvu po naravnih nesrečah.