Nacionalna strategija za umetno inteligenco do leta 2030

Strategija določa vizijo, strateške cilje, ključne horizontalne gradnike in upravljavsko strukturo za razvoj, uvajanje in uporabo umetne inteligence v Sloveniji do leta 2030. Umetno inteligenco obravnava kot pomemben vzvod družbenega napredka, gospodarske konkurenčnosti, znanstvene odličnosti, učinkovitejšega javnega sektorja ter večje kakovosti življenja prebivalk in prebivalcev.

NsUI 2030 nadgrajuje dosedanje usmeritve Nacionalnega programa spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence do leta 2025 ter se odziva na hiter razvoj generativne umetne inteligence, velikih jezikovnih modelov, napredne podatkovne in računalniške infrastrukture ter novih evropskih in mednarodnih regulativnih okvirov.

Osrednje vodilo strategije je, da mora biti umetna inteligenca v službi človeka, javnega interesa, demokratičnih vrednot, človekovih pravic, pravne države, trajnostnega razvoja ter slovenskega jezika in kulture.

Vizija Slovenije na področju umetne inteligence do leta 2030

Na temelju več kot petih desetletij raziskovalnih dosežkov na področju umetne inteligence bo Slovenija do leta 2030 odgovorno uveljavila UI kot gonilo blaginje in napredka: z lastnimi trajnostnimi zmogljivostmi za podatke, računsko moč in jezikovne tehnologije, z varno in človeku ter okolju prijazno uporabo v gospodarstvu, znanosti, javnem sektorju in civilni družbi, z izstopajočo odličnostjo na nišnih področjih, ter s krepitvijo slovenskega jezika in kulturne identitete v evropskem in mednarodnem digitalnem prostoru. Z osredotočenostjo na spoštovanje temeljnih človekovih pravic bo Slovenija razvijala in uporabljala UI v javnem interesu, s ciljem doseči javno zaupanje.

Strategija posebej poudarja tehnološko, podatkovno, infrastrukturno, regulativno in jezikovno suverenost. Slovenija razvija zmogljivosti, znanje in okolje, ki omogočajo varno, zaupanja vredno in samostojno uporabo naprednih tehnologij, ob hkratnem sodelovanju v evropskem in mednarodnem prostoru.

Ključni izzivi, na katere odgovarja strategija

Razvoj umetne inteligence prinaša velike priložnosti, hkrati pa odpira pomembna vprašanja, ki zahtevajo usklajen in odgovoren odziv države, gospodarstva, znanosti in družbe.

Med ključnimi izzivi so:

• zagotavljanje tehnološke, podatkovne in jezikovne suverenosti Slovenije;
• vzpostavitev varne, zmogljive in dostopne podatkovne ter računalniške infrastrukture;
• povečanje uporabe umetne inteligence v gospodarstvu, javnem sektorju, znanosti in civilni družbi;
• razvoj kakovostnih podatkovnih virov, zlasti za slovenski jezik;
• pomanjkanje strokovnjakov, kompetenc in talentov na področju umetne inteligence;
• zagotavljanje etične, pravno skladne, pregledne in varne uporabe umetne inteligence;
• varstvo človekovih pravic, osebnih podatkov, nediskriminacije in človeškega nadzora;
• krepitev kibernetske varnosti, odpornosti in zaščite kritične infrastrukture;
• zagotavljanje zaupanja javnosti v umetno inteligenco;
• okrepitev mednarodne prepoznavnosti Slovenije na področju umetne inteligence.

Pet strateških ciljev Nacionalne strategije za umetno inteligenco do leta 2030

Strategija določa pet medsebojno povezanih strateških ciljev, ki usmerjajo razvoj umetne inteligence v Sloveniji.

1. Razvoj zmogljivosti za suvereno in zaupanja vredno umetno inteligenco

Slovenija bo razvijala lastne in evropsko povezane zmogljivosti za zaupanja vredno umetno inteligenco. To vključuje podatkovno in računalniško infrastrukturo, suverene oblačne storitve, nacionalno platformo za umetno inteligenco, jezikovne modele in programska orodja, ki temeljijo na odprtih standardih, varnosti, preglednosti in spoštovanju pravnega okvira.

Poseben poudarek je namenjen slovenskemu jeziku, slovenski kulturi in kulturni dediščini. Strategija predvideva razvoj jezikovnih tehnologij, podatkovnih virov in modelov umetne inteligence, ki bodo omogočali kakovostno uporabo slovenščine v digitalnem okolju.

2. Povečanje uporabe umetne inteligence v gospodarstvu, znanosti, javnem sektorju in civilni družbi

Strategija spodbuja uporabo umetne inteligence v podjetjih, raziskovalnih organizacijah, javni upravi, nevladnih organizacijah in širši družbi. Cilj je povečati produktivnost, inovativnost, kakovost javnih storitev, učinkovitost odločanja ter dostopnost rešitev za prebivalke in prebivalce.

V gospodarstvu bo poudarek na podpori malim in srednjim podjetjem, razvoju umetnointeligenčnih rešitev z visoko dodano vrednostjo, uvajanju pilotnih projektov ter vključevanju slovenskih podjetij v evropske podatkovne prostore in vrednostne verige.

V javnem sektorju bo umetna inteligenca podpirala kakovostnejše, preglednejše in uporabniku prijaznejše storitve, ob doslednem spoštovanju človekovih pravic, varstva osebnih podatkov, etičnih standardov in človeškega nadzora.

3. Razvoj slovenskega znanja, inovacij in ekosistema umetne inteligence

Slovenija ima več kot petdesetletno tradicijo raziskav na področju umetne inteligence. Strategija to prednost nadgrajuje z razvojem povezanega, odprtega in mednarodno vpetega ekosistema raziskav, razvoja in inovacij.

Cilj je okrepiti raziskovalno odličnost, interdisciplinarno sodelovanje, prenos znanja v prakso, razvoj zagonskih in rastočih podjetij ter povezovanje raziskovalnih institucij, univerz, gospodarstva, javnega sektorja in civilne družbe.

Poseben poudarek je namenjen področjem, na katerih ima Slovenija prepoznavne kompetence, med drugim jezikovnim tehnologijam, robotiki, fizični umetni inteligenci, kibernetski varnosti, zdravstvu, mobilnosti, okolju, kulturni dediščini in drugim področjem z velikim razvojnim potencialom.

4. Zagotovitev varnosti, odpornosti in obrambe z umetno inteligenco

Umetna inteligenca bo imela pomembno vlogo pri krepitvi nacionalne varnosti, obrambe, kibernetske varnosti, zaščite kritične infrastrukture, kriznega upravljanja ter odpornosti družbe.

Strategija predvideva odgovorno uporabo umetne inteligence za zaznavanje in preprečevanje groženj, podporo odločanju, forenzične analize, zaščito podatkov, odzivanje na krize in krepitev varnosti digitalnih sistemov. Pri tem bo posebna pozornost namenjena zakonitosti, sorazmernosti, etičnosti, človeškemu nadzoru in varstvu človekovih pravic.

Strategija obravnava tudi tveganja zlorab umetne inteligence, kot so dezinformacije, globoki ponaredki, manipulacija javnega mnenja, avtomatizirani kibernetski napadi ter vplivi na demokratične procese in informacijsko integriteto.

5. Okrepitev mednarodne vpetosti in ugleda Slovenije na področju umetne inteligence

Razvoj umetne inteligence presega nacionalne meje, zato strategija poudarja aktivno sodelovanje Slovenije v evropskih in mednarodnih pobudah, programih, standardizacijskih telesih in raziskovalnih mrežah.

Slovenija bo krepila sodelovanje v programih Evropske unije, mednarodnih organizacijah in regionalnih pobudah, spodbujala znanstveno diplomacijo, privabljala talente in naložbe ter predstavljala slovensko znanje, rešitve in vrednote v mednarodnem prostoru.

Šest horizontalnih gradnikov

Uresničevanje strateških ciljev temelji na šestih horizontalnih gradnikih, ki tvorijo ogrodje slovenskega ekosistema umetne inteligence:

1. podatkovna in računalniška infrastruktura,
2. podatki,
3. programska infrastruktura,
4. kompetence in talenti,
5. etika in regulacija,
6. podporno okolje.

Ti gradniki omogočajo razvoj varne, odgovorne, vključujoče in suverene umetne inteligence. Povezujejo infrastrukturo, podatkovne vire, programska orodja, znanje, pravni in etični okvir ter podporne mehanizme za raziskave, razvoj, inovacije in uporabo umetne inteligence v praksi.

Upravljanje in spremljanje izvajanja strategije

Izvajanje strategije temelji na pregledni in učinkoviti upravljavski strukturi, ki zagotavlja medresorsko usklajevanje, sodelovanje z deležniki, spremljanje napredka in prilagajanje ukrepov razvoju tehnologije.

Upravljavsko strukturo sestavljajo:

• nacionalni upravljavec strategije,
• medresorska koordinacijska skupina za izvajanje strategije,
• Svet Vlade Republike Slovenije za umetno inteligenco,
• Opazovalnica za umetno inteligenco,
• sistem spremljanja, vrednotenja in revidiranja strategije.

Strategija bo nadgrajena z akcijskimi načrti, ki bodo podrobneje opredelili ukrepe, nosilce, časovnice, vire financiranja in kazalnike uspešnosti.

Pričakovani učinki do leta 2030

Z izvajanjem Nacionalne strategije za umetno inteligenco do leta 2030 želi Slovenija doseči:

• večjo tehnološko, podatkovno in jezikovno suverenost;
• večjo uporabo umetne inteligence v gospodarstvu, znanosti, javnem sektorju in civilni družbi;
• okrepljeno konkurenčnost slovenskega gospodarstva;
• kakovostnejše, dostopnejše in učinkovitejše javne storitve;
• razvoj slovenskega znanja, raziskav, inovacij in talentov;
• večjo varnost, odpornost in kibernetsko zaščito;
• krepitev zaupanja v umetno inteligenco;
• razvoj umetne inteligence v slovenskem jeziku;
• večjo mednarodno prepoznavnost Slovenije kot zaupanja vredne in inovativne države na področju umetne inteligence.