Projekti in programi

Slovenija je med 5. in 8. decembrom 2023 gostila 23. Zasedanje držav pogodbenic Barcelonske konvencije COP23 (angleško Conference of Parties – COP) in s tem prevzela dveletno predsedovanje Konvenciji o varovanju morja in obal Sredozemlja.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Zavod RS za zaposlovanje sta sklenila Pogodbo o sofinanciranju operacije »Izvajanje mreže EURES in iniciative ALMA«, ki je v okviru Programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 umeščena pod cilj politike 4 »Bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic« prednostno nalogo 6 »Znanja in spretnosti ter odzivni trg dela« in specifični cilj ESO4.2 »Posodabljanje institucij in služb trga dela za oceno in predvidevanje potreb po veščinah ter zagotavljanje pravočasne in prilagojene pomoči in podpore pri usklajevanju ponudbe in povpraševanja na trgu dela, prehodih in mobilnosti (ESS+)«.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Zavod RS za zaposlovanje sta sklenila Pogodbo o sofinanciranju operacije »Krepitev sodelovanja uradov za delo, centrov za socialno delo in drugih deležnikov pri integraciji dolgotrajno brezposelnih oseb na trg dela«, ki je v okviru Programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027, umeščena pod cilj politike 4 »Bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic« prednostno nalogo 6 »Znanja in spretnosti ter odzivni trg dela« in specifični cilj ESO4.2 »Posodabljanje institucij in služb trga dela za oceno in predvidevanje potreb po veščinah ter zagotavljanje pravočasne in prilagojene pomoči in podpore pri usklajevanju ponudbe in povpraševanja na trgu dela, prehodih in mobilnosti (ESS+)«.

Slovenija je 21. oktobra 2023 uvedla začasni ponovni nadzor na notranji schengenski meji s Hrvaško in Madžarsko.

Porečja in krajine z nizko prepustnostjo ali vpojnostjo tal so ob hudih nalivih ali daljših sušnih obdobjih zaradi zastajanja ali prehitrega odtekanja vode še posebej ranljiva. Zato v okviru projekta Danosti in rešitve za izboljšanje zadrževalne sposobnosti krajine v evropskih porečjih za večjo odpornost skupnosti na hidrometeorološke ekstremne dogodke (SpongeScapes) razvijamo praktične rešitve, ki bodo izboljšale sposobnost tovrstnih, problematičnih območij. Posledično z rešitvami krepimo tudi odpornost skupnosti na poplave in suše in prispevamo k dolgoročnemu upravljanju voda v evropskih porečjih.

Ohranjanje in obnavljanje poplavnih gozdnih habitatov ob rekah Mura-Drava-Donava
Preserving and restoring floodplain forest habitats along the Mura-Drava-Danube rivers

Preprečevanje in obvladovanje negativnih vplivov okrasnih invazivnih tujerodnih vrst rastlin na ogrožene evropsko pomembne habitatne tipe in vrste

Projekt digitalnega izobraževanja za pomorsko komunikacijo, Digital Education for Maritime Communication (v angleškem jeziku), z akronimom DigiMar, bo s pomočjo izvedbe eksperimenta digitalnega poučevanja namenjen izboljšanju varnosti pomorske plovbe.

Namen EUSAIR Facility Point je podpora izvajanju Strategije EU za jadransko-jonsko regijo (EUSAIR), ki naslavlja skupne izzive regije in krepi sodelovanje deležnikov za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo.

Narava v Sloveniji je med najbogatejšimi v Evropski uniji. Območja Natura 2000 pokrivajo dobrih 37 % ozemlja države, kar nas po deležu ozemlja uvršča na prvo mesto v Evropski uniji. Narava v Sloveniji je sicer v nekoliko boljšem stanju, kot je povprečje v EU. Se pa kljub varstvu ogroženost nekaterih vrst in naravnih okolij povečuje – podoben trend beležijo tudi v drugih državah EU.

Prosilcem za mednarodno in začasno zaščito ter osebam s priznano mednarodno in začasno zaščito bomo nudili podporo psihiatra. V primeru izjemnih osebnih okoliščin prosilcev za mednarodno zaščito se bo zanje financirala nastanitev v drugo primerno institucijo.

Solidarnostni sklad Evropske unije (v nadaljevanju: SSEU) omogoča Evropski uniji, da v primeru hude naravne nesreče nudi finančno pomoč prizadeti državi članici, državi pristopnici ali regiji. Pomoč iz SSEU je dodeljena v obliki nepovratnih sredstev, ki dopolnjujejo javne izdatke države prejemnice in so namenjena financiranju ukrepov za odpravo škode.

Vlada se je hitro odzvala in sprejela ukrepe za odpravljanje posledic poplav, ki so v začetku avgusta 2023 v večjem delu Slovenije povzročile katastrofalno razdejanje. Celovita obnova bo dolgotrajna, vključuje ukrepe za sanacijo in nadgradnjo infrastrukture ter oblike nadaljnje pomoči prizadetim. V procesu obnove ima osrednje mesto premišljeno prostorsko načrtovanje. Skupen cilj je večja odpornost na prihodnje ekstremne vremenske dogodke, ki jih prinašajo podnebne spremembe.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Zavod RS za zaposlovanje sta sklenila Pogodbo o sofinanciranju operacije »Razvoj in vzpostavitev novega storitvenega modela Zavoda RS za zaposlovanje s krepitvijo digitalnega poslovanja«, ki je v okviru Programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 umeščena pod cilj politike 4 »Bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic« prednostno nalogo 6 »Znanja in spretnosti ter odzivni trg dela« in specifični cilj ESO4.2 »Posodabljanje institucij in služb trga dela za oceno in predvidevanje potreb po veščinah ter zagotavljanje pravočasne in prilagojene pomoči in podpore pri usklajevanju ponudbe in povpraševanja na trgu dela, prehodih in mobilnosti (ESS+)«.

Med prosilci, ki so za mednarodno zaščito zaprosili v Republiki Sloveniji, so tudi posamezniki, ki se lahko zaradi različnih razlogov odločijo za vrnitev v domovino. Ta vrnitev mora biti zanje varna in pri tem jim lahko v primerih, da nimajo lastnih sredstev, s katerimi bi plačali prevoz domov, pomoč nudi Urad Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov. Po tem, ko Ministrstvo za notranje zadeve ustavi azilni postopek, se uredi vse potrebno za vrnitev teh posameznikov v matično državo.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti kot upravičenec skupaj s projektnim partnerjem, Zavodom RS za zaposlovanje, v okviru Programa evropske kohezijske politike 2021–2027 izvaja operacijo Platforma trga dela, ki se financira iz Evropskega socialnega sklada plus (ESS+)

Programi učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe so namenjeni vključevanju državljanov tretjih držav, oseb z začasno in mednarodno zaščito v slovensko družbo. Znanje jezika je bistveno za uspešno vključevanje na številnih področjih, med drugim na trg dela. Namen projekta je tudi, da čim več oseb iz tretjih držav pristopi k opravljanju izpita iz slovenskega jezika, ki je pogoj za pridobitev določenih pravic.

Zaposleni na Uradu Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov se pri svojem delu srečujejo z različnimi kategorijami oseb, med drugim tudi z ranljivimi kategorijami, kamor sodijo žrtve različnih zlorab, mladoletniki brez spremstva, osebe z duševnimi motnjami in vedenjskimi težavami, ki zahtevajo določene strokovne pristope. Te pristope in metode dela bodo lahko strokovni delavci videli in jih implementirali preko študijskih obiskov drugih inštitucij in namestitvenih kapacitet, kjer se srečujejo s podobno ali isto populacijo.

Osebam z mednarodno zaščito, ki nimajo zadostnih sredstev za preživljanje, zagotavljamo denarna nadomestila za nastanitve na zasebnem naslovu. Financiramo informiranje v jeziku, ki ga razumejo, prevode spričeval in diplom ter stroške, povezane z izobraževanjem, kot so nakupi delovnih zvezkov in udeležba na različnih šolskih aktivnostih

V skladu z Dublinsko uredbo Republika Slovenija sprejema in predaja osebe, ki so vložile prošnjo za mednarodno zaščito odgovorni državi članici za obravnavo njihove prošnje za mednarodno zaščito. Omenjene osebe si vrnitve v odgovorno državo članico ne želijo in se le-tej tudi upirajo. V takem primeru pri prevozih sodeluje usposobljeno varnostno osebje.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Zavod RS za zaposlovanje sta sklenila pogodbo o sofinanciranju operacije »Projektno učenje mlajših odraslih – PUM-O+«, ki se izvaja v okviru Programa za izvajanje evropske kohezijske politike 2021–2027, cilja politike 4 »Bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic«, prednostne naloge 7 »Dolgotrajna oskrba in zdravje ter socialna vključenost« in specifičnega cilja ESO4.8 »Pospeševanje dejavnega vključevanja za spodbujanje enakih možnosti, nediskriminacije in aktivne udeležbe ter povečevanje zaposljivosti, zlasti za prikrajšane skupine«.

S pomočjo projekta bodo preventivno zdravstveno pregledane vse osebe, ki izrazijo namero podati prošnjo za mednarodno ali začasno zaščito. V okviru projekta se krijejo stroški za prevajalce, mesečne žepnine prosilcev za mednarodno zaščito in plačila za opravljena vzdrževalna dela v azilnem domu.

Sklad za azil, migracije in vključevanje (AMIF) prispeva k učinkovitemu upravljanju migracijskih tokov, kar zajema različne vidike skupne azilne politike in politike priseljevanja Evropske unije (EU). Prav tako podpira ukrepe, povezane z azilom, zakonitim priseljevanjem in vključevanjem državljanov tretjih držav, ter operacije s področja vračanja državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo na območju EU.

Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) bomo z evropskimi s sredstvi iz Načrta za okrevanje in odpornost izvedli projekt Vzpostavitev podatkovnega skladišča MKGP. Gre za enega od osmih projektov digitalne preobrazbe na področju kmetijstva, prehrane in gozdarstva.

Čezmejni večdržavni projekt skupnega evropskega interesa (ang. Important Projects of Common European Interest, IPCEI) »Mikroelektronika-2« krepi zmožnost držav članic EU pri vzpostavitvi in povečanju avtonomije in odpornosti EU na področju verig vrednosti polprevodnikov, v katerem namerava sodelovati tudi Slovenija, in sicer v sklopu nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost - Digitalna transformacija gospodarstva.

Namen projekta v okviru kohezijske ovojnice je vzpostavitev celovite in geografsko uravnotežene mreže javno dostopnih polnilnih mest velikih moči za lahka električna vozila, ki bo zagotavljala zanesljivo, interoperabilno in uporabnikom prijazno infrastrukturo za polnjenje vzdolž ključnih cestnih koridorjev v okviru cestnega omrežja TEN-T na Hrvaškem, Poljskem in v Sloveniji. Projekt je usmerjen v zagotavljanje neprekinjene električne mobilnosti na čezmejnih prometnih tokovih ter v odpravo obstoječih infrastrukturnih ozkih grl, zlasti na odsekih z nezadostno gostoto visoko zmogljivih polnilnih mest. Konzorcij projekta sestavljajo 3 konzorcijski partnerji: Tesla Poland sp. z o.o., Tesla Hrvatska d.o.o., Tesla Energy d.o.o. Slovenija.

Slovenija bo v okviru projekta vzpostavila zmogljivost za začasno nastanitev 250 oseb, ki poleg prostorov za bivanje vključuje tudi sanitarni blok, večnamenske prostore in neživilske izdelke ter logistični in vodstveni blok, ki zagotavlja samozadostnost in operativnost zmogljivosti.

X4ITS krepi koridorje vseevropskega prometnega omrežja (TEN T) v srednji in vzhodni Evropi. Partnerji projekta X4ITS skupaj razvijajo usklajene in sinhronizirane čezmejne inteligentne prometne sisteme za boljšo povezanost v Evropi.

Ministrstvo za javno upravo upravlja in vodi investicije za objekte centraliziranih državnih organov. V okvir navedenih dejavnosti sodijo tudi celovite in delne energetske prenove objektov. Cilj energetskih prenov je izboljšanje delovnega okolja zaposlenih ob hkratnem doseganju manjše porabe energije in posledično manjših posrednih in neposrednih izpustov toplogrednih plinov v okolje.

Projekt predstavlja 4. sklop celovitega projekta Nadgradnje železniške proge Ljubljana-Divača. Poleg nadgradnje elektro napajalnih postaj zajema tudi izvedbo podhoda v Postojni ter nadgradnje postaj Brezovica, Preserje in postajališča Vnanje Gorice ter projektno vodenje.
Za projekt v vrednosti 75,38 milijona evrov bo Instrument za povezovanje Evrope prispeval 64,07 milijona evrov.

Krožno gospodarjenje s prostorom pomeni prenos načel krožnega gospodarstva v prostorski razvoj. Namesto da se grajene strukture opuščajo, spodbuja raje njihovo ponovno uporabo, prenovo stavb in pozidanih zemljišč. Tak pristop zmanjšuje negativne vplive na okolje in prispeva k ohranjanju naravnih virov. Namen krožnega gospodarjenja s prostorom je podpreti zeleni prehod ter ustvariti kakovostno bivalno okolje, odporno proti podnebnim spremembam.

Projekt e-Kultura prispeva k nadgradnji digitalne infrastrukture na področjih knjige, uprizoritvenih, vizualnih in intermedijskih umetnosti ter filma. Z digitalizacijo kulturnih vsebin in procesov omogoča širši dostop do kulturnih vsebin ter spodbuja digitalno opismenjevanje prebivalcev EU na področju kulture. Projekt spodbuja vključevanje digitalnih kulturnih vsebin v različne platforme ter krepi kompetence kulturnih ustvarjalcev za produkcijo, distribucijo in promocijo kulturnih vsebin, tudi v turistične namene.

ForestValue2 – Evropska mreža organizacij za javno financiranje, ki podpirajo in povečujejo koordinacijo in usklajevanje nacionalnih in regionalnih programov financiranja raziskav in inovacij, povezanih z biogospodarstvom, ki temelji na gozdovih, za krepitev Evropskega raziskovalnega prostora in podporo Evropskemu zelenemu dogovoru (angleško European network of public funding organisations supporting and increasing coordination and alignment of national and regional funding programmes on research and innovation related to forest-based bioeconomy to strengthen the European Research Area and to support the European Green Deal)

Vzpostavitev podpornih okolij za krepitev duševnega zdravja v družini, v vrtcih, šolah in s programi, ki preprečujejo razvoj duševnih motenj. Projekt bo izboljšal dostopnost, razpoložljivost, celovitost, medsebojno povezanost in kakovost storitev za duševno zdravje.

Slovenskim srednjim šolam in gimnazijam omogočamo obisk sedeža Vlade RS v Ljubljani, na katerem se seznanijo z delom vlade in procesi oblikovanja javnih politik. Obisk in neposreden pogovor z vladnimi predstavniki mladim, ki s polnoletnostjo pridobijo volilno pravico, dajeta priložnost vpogleda in lažjega razumevanja političnih procesov upravljanja in odločanja.

Projekt SiQUID (Slovenian Quantum Communication Infrastructure Demonstration) bo vzpostavil povezave za distribucijo kvantnih ključev med več državnimi vozlišči v Sloveniji in testno kvantno omrežje med raziskovalnimi ustanovami v Ljubljani za napredne kvantne komunikacijske protokole.

Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije je, v sodelovanju z Republiko Srbijo, v prvi polovici leta 2011 prevzelo pomembno vlogo koordinatorja prednostnega področja 1b (PA1b) v okviru izvajanja Strategije EU za podonavsko regijo (EUSDR). To prednostno področje se osredotoča na izboljšanje mobilnosti in multimodalnosti s poudarkom na železniških, cestnih in zračnih povezavah.

Projekt eGozdarstvo je sestavni del naložbe Digitalni prehod na področju kmetijstva, prehrane in gozdarstva, ki v okviru Načrta za okrevanje in odpornost prispeva k optimizaciji in digitalizaciji delovanja javne gozdarske službe.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z evropskimi sredstvi zagotavlja nefinančno pomoč najbolj ogroženim osebam v obliki paketov s prehranskimi izdelki in s sofinanciranjem različnih spremljevalnih ukrepov, ki spodbujajo njihovo socialno vključevanje.

Sodobni migracijski tokovi so kompleksen in mnogovrsten pojav, v katerega je danes vključena večina držav, ki so države izvora, tranzita ali ciljne. Velike razlike v gospodarski razvitosti, velik demografski potencial izvornih držav ter iskanje stabilnejšega in varnejšega okolja so glavni spodbujevalci migracijskih tokov v države EU. Del globalnih migracijskih trendov je tudi Slovenija.

Namen projekta je celovita nadgradnja železniške postaje Jesenice in pripadajočega odseka proge Ljubljana–Jesenice–slovensko-avstrijska meja, da se odpravi ozka grla, izboljša tehnično stanje infrastrukture ter zagotovi skladnost z zahtevami omrežja TEN-T in evropskih železniških standardov.

Slovenija je v okviru operacije "Izgradnja zmogljivosti za gašenje požarov iz zraka" kupila dve dvosedežni letali AT-802 in dve enosedežni letali AT-802 za gašenje požarov iz zraka.

Pod okriljem projekta E-ARK šestindvajset partnerjev nadaljuje z razvojem evropskega gradnika eArhiviranje, ki uporabnikom ponuja nabor programskih orodij in procesov, s področja arhiviranja in dolgoročnega hranjenja podatkov

Projekt ATLANTIS »Improved resilience of Critical Infrastructures AgainsT LArge scale transNational and sysTemic rISks« (Izboljšana odpornost kritičnih infrastruktur pred obsežnimi nadnacionalnimi in sistemskimi tveganji), je raziskovalni projekt v okviru programa HORIZON EUROPE 2021-2027.

Izvajanje ukrepov za zagotavljanje kakovostne zdravstvene oskrbe starejših s podaljšanjem zdravih let življenja in sočasnim vplivanjem na dolgoročno finančno vzdržnost sistema.

S projektom Nepremična e-Dediščina 2022–2025 nadaljujemo razvoj sistema eDediščina ter posodabljanje in vzpostavljanje e-storitev, ki podpirajo varstvo nepremične kulturne dediščine.

Partnerstvo za vzdržno modro gospodarstvo (angleško Sustainable Blue Economy Partnership - SBEP)

Če so kmetje včasih veljali za starejše manj izobražene posameznike, ki nimajo nič prostega časa, danes temu niti približno ni več tako. Tako je sodoben kmet izobražen, inovativen, uspešen in podjeten posameznik, ki je lahko sam svoj šef.

Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je v letu 2022 postala končni prejemnik sredstev iz Mehanizma za za okrevanje in odpornost, s projektom Razvoj informacijskega sistema ARSKTRP za vzpostavitev digitalnega prehoda na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane.

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport namerava v okviru nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost, konkretneje v okviru komponente Digitalne transformacije gospodarstva izvesti projekt »Evropska skupna infrastruktura za podatke in storitve« (ang. European Common Data Infrastructure and Services, IPCEI-CIS).