Skoči do osrednje vsebine

Predsedovanje Slovenije Barcelonski konvenciji 2024–2025

Logotip predsedovanja barcelonski konvenciji 2023
Slovenija je med 5. in 8. decembrom 2023 gostila 23. Zasedanje držav pogodbenic Barcelonske konvencije – COP23 (angleško Contracting Parties - COP) in s tem prevzela dveletno predsedovanje Konvenciji o varovanju morja in obal Sredozemlja.

Za zeleno Sredozemlje: od odločitev k dejanjem

Z gostovanjem zasedanja držav pogodbenic (21 sredozemskih držav in Evropska unija) v Portorožu Slovenija že drugič prevzema dveletno predsedovanje Konvenciji o varovanju morja in obal Sredozemlja, bolj znani pod imenom Barcelonska konvencija.

Decembrsko zasedanje s široko mednarodno udeležbo, tudi na najvišji politični ravni, in številnimi spremljevalnimi dogodki bo za Slovenijo pomembna zunanjepolitična priložnost na področju okoljskega multilateralizma, tik pred nastopom nestalnega članstva v Varnostnem svetu Organizacije združenih narodov.

Glavne naloge slovenskega predsedovanja bodo povezane z upravljanjem območij na kopnem, obali in morju, vključno s sodobnimi ukrepi za preprečevanje in ravnanje v primeru onesnaženj in drugih ekoloških nesreč. Posebna pozornost bo namenjena ukrepom za zmanjšanje negativnih učinkov podnebnih sprememb in izboljšanje biotske raznovrstnosti.

Tokratno srečanje poteka pod sloganom Za zeleno Sredozemlje: od odločitev k dejanjem (angleško Green transition in the Mediterranean: from decisions into actions). 

Barcelonska konvencija

Barcelonska konvencija je prva konvencija o varovanju regionalnega morja na svetu in edini regionalni večstranski pravni okvir za varstvo sredozemskega morskega in obalnega okolja. Sprejeta je bila 16. februarja 1976 v Barceloni, v veljavo pa je stopila leta 1978. Izvirno se je sicer imenovala Konvencija o varovanju sredozemskega morja pred onesnaževanjem, ob dopolnitvah leta 1995 pa so jo preimenovali v Konvencijo o varovanju morja in obal Sredozemlja.

Od leta 2004 velja dopolnjena verzija. Ta je nastala kot rezultat Sredozemskega akcijskega načrta (angleško Mediterraneen Action Plan – MAP), ki so ga zasnovali Združeni narodi za izboljšanje stanja okolja v Sredozemlju in drugih delih sveta. S tem je bil narejen velik korak k vzpostavitvi nove kulture sodelovanja v boju proti onesnaževanju in zmanjševanju neželenih okoljskih vplivov, ohranjanju biotske raznovrstnosti ter izboljšanju stanja podnebja.

Gre za pobudo 21 držav, ki obdajajo Sredozemsko morje in so se zavezale k varstvu naravnega okolja. Podrobnejše informacije o nastanku in razvoju Barcelonske konvencije so dosegljive na spletni strani Mediteranskega akcijskega programa MAP.

Pogodbenice Barcelonske konvencije

Pogodbenice (angleško Contracting Parties – COP) so Albanija, Alžirija, Bosna in Hercegovina, Ciper, Črna gora, Egipt, Francija, Grčija, Hrvaška, Izrael, Italija, Libanon, Libija, Malta, Maroko, Monako, Sirija, Slovenija, Španija, Tunizija, Turčija in Evropska unija.

Protokoli Barcelonske konvencije

Protokoli Barcelonske konvencije določajo načine varovanja morja na različnih področjih. Gre za protokole o:

  • dampingu,
  • preprečevanju nesreč in izrednih dogodkih,
  • virih na kopnem,
  • posebej zavarovanih območjih in biološki raznovrstnosti,
  • odprtem morju,
  • nevarnih odpadkih in
  • celovitem upravljanju obalnega območja.

Zasedanje pogodbenic poteka vsake dve leti

Zasedanje pogodbenic in njenih protokolov vsako drugo leto organizira ena od držav podpisnic konvencije. Namen zasedanja je pregled izvajanja konvencije ter določitev programa in prednostnih nalog pogodbenic za prihodnje dveletno obdobje. Zadnje zasedanje je med 7. in 10. decembrom 2021 gostila turška Antalya, najpomembnejši dosežek pa je bila razglasitev celotnega Sredozemlja za območje nadzora nad emisijami žveplovih oksidov.

Vloga Slovenije

Slovenija je Barcelonsko konvencijo s protokoli in Sredozemski akcijski načrt ratificirala leta 1993. Slovenija podpira vizijo modrega Sredozemlja: čistega in zdravega morja, brez plastičnih odpadkov, z zagotovljenimi zdravimi ribjimi fondi, inovativnim okoljem, ki je zmožno prispevati k trajnostnemu modremu gospodarstvu. To predstavlja okvir za okrepljeno sodelovanje za zdravo okolje in sredozemsko gospodarstvo ob hkratnem zmanjševanju podnebnih sprememb.

Slovenija je na področju prostora in okolja v povezavi z upravljanjem obalnih in morskih virov primer dobre prakse. Skladno z uveljavitvijo načela ekološke povezanosti ter prepoznavanjem modrih in zelenih koridorjev v okviru makroregionalnega sodelovanja v Jadransko-jonski regiji (angleško The EU Strategy for the Adriatic and Ionian Region – EUSAIR) je namreč prva država v Evropski uniji s pomorskim prostorskim planom Slovenije (PPP Slovenija). Slovenija je v času predsedovanja Svetu EU (COP 22, Antalya, Turčija) uspela s pridobitvijo konsenza pogodbenic za razglasitev Sredozemlja kot območja z omejenimi izpusti žvepla (MED SECA), kar bo mednarodna pomorska organizacija (IMO) uveljavila leta 2025. 

Junija 2023 je Slovenija v Izoli gostila tudi 94. zasedanje Biroja Barcelonske konvencije. Slovenija s tem tudi zelo konkretno vzpostavlja sinergije na terenu med Evropsko strategijo za Jadransko-jonsko makroregijo EUSAIR in vsebinami Barcelonske konvencije – protokol o  Integriranem upravljanju z morjem (angleško Integrated coastal zone management – ICZM) in kopnim ter pomorskimi prostorskimi načrti (angleško Maritime Spatial Planning – MSP). Več informacij je dosegljivih na spletni strani EUSAIR.

Glavne naloge slovenskega predsedovanja

Glavne naloge slovenskega predsedovanja bodo povezane z zavarovanimi območji na morju, celostnim upravljanjem obalnega območja in pomorskim prostorskim načrtovanjem, posodobitvami načrtov ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih ter prilagajanjem podnebnim spremembam.

Sredozemsko morje potrebuje posebno konvencijo

Sredozemsko morje doživlja obdobje "modre zlate mrzlice", ki je posledica kombinacije več dejavnikov. Na eni strani razvoj trgovine med Evropo in Azijo ustvarja vse več mednarodnega pomorskega prometa, še vedno pa se na odprtem morju izkoriščajo zaloge nafte in plina. Na drugi strani pa se s svetovno rastjo turizma povečuje obalni turizem ter rekreativna in turistična plovba.

Evropska komisija zato s strategijo modre rasti podpira trajnostni razvoj pomorskih sektorjev, pri čemer je pomembna krepitev sodelovanja za zdravo okolje in gospodarstvo ob upoštevanju okoljskih posebnosti Sredozemlja.