Skoči do osrednje vsebine

Veliko časa preživimo v bivalnih prostorih pa tudi v naravi in prometnih sredstvih, zato možnosti, da bi povzročili požar, na nas prežijo v vsakem koraku. Pomembno je, da poznamo preventivne ukrepe, s katerimi lahko preprečimo nastanek požara in ukrepe, s katerimi ga lahko omejimo oziroma pogasimo.

Požar v objektu

Preventivni ukrepi

Najpogostejši vzroki za nastanek požara so človekovo nepravilno in malomarno ravnanje pri kuhanju, kajenju, uporabi sveč, nevzdrževane kurilne naprave in dimniki, nepravilna uporaba in poškodbe električnih naprav, otroška igra z ognjem, neprevidno delo z odprtim ognjem, udar strele in drugo.

V izogib požaru v objektu bodite pozorni na dogajanje v kuhinji, da štedilnika, pečice, grelnika vode, fondija, opekača in drugih naprav ne puščate prižgane brez nadzora. V bližini plinskega štedilnika ne shranjujte kuhinjskih krp, papirnatih brisač, papirnatih in plastičnih škatel ali drugih predmetov, saj jih lahko zajame ogenj. Če gospodinjskih in elektronskih naprav ne uporabljate, jih izklopite. Če pa ste odsotni dalj časa, pa naprave izklopite tudi iz električnega omrežja.

Redno pregledujte električne vodnike, podaljške, vtičnice, vtikače, stikala in podobno ter jih ne uporabljajte, če so poškodovani. Dogovorite se z električarjem naj jih zamenja z novimi. Električnih vtičnic in razdelilnikov ne preobremenjujte.

Baterije ali akumulatorje telefonov, računalniške opreme, gospodinjskih naprav, igrač in podobno je treba ustrezno hraniti. Iztrošene baterije ali akumulatorje po prenehanju uporabe odložite na ustrezno zbirno mesto. Pri polnjenju in hranjenju upoštevajte navodila proizvajalca.

Sveče naj stojijo na trdni in negorljivi podlagi, na primer v negorljivem svečniku in naj se ne stikajo med seboj. Upoštevajte najmanjšo varnostno razdaljo, ki jo predpiše proizvajalec. Ne postavljajte jih na prepih ali v bližino gorljivih snovi in naj nikoli ne gorijo brez nadzora.

Jeklenk z utekočinjenim naftnim plinom ne shranjujte v prostorih, ki so nižji od okoliškega zemljišča, v prostorih, kjer temperatura lahko preseže 40 °C, in v spalnih prostorih.

Če prostore dodatno ogrevate z električnimi grelnimi napravami (električni radiatorji, kaloriferji in podobno), v njihovi bližini ne shranjujte snovi, ki hitro zagorijo. Ne pokrivajte jih s krpami, prti, papirjem ali drugimi predmeti. Na njih ne sušite perila.

Če kadite, uporabite pepelnike iz negorljive snovi. Pepel in ogorke odstranite šele, ko so popolnoma ohlajeni, ali pa jih prej navlažite.

Spodaj navajamo nekaj priporočil, kako še varneje poskrbeti za dom:

  1. Poskrbite za urejenost bivalnih prostorov, kleti, garaž in podstrešij.
  2. Lahko vnetljive in gorljive snovi hranite v zaprti prvotni embalaži, v primerno zračenem prostoru, stran od ognja in vira toplote ter zunaj dosega otrok in dostopa živali.
  3. Pred spanjem poglejte, če ste izklopili štedilnik in električne grelne naprave, ugasnite sveče, ugasnite radijski in televizijski sprejemnik in luči ter poskrbite za druge ukrepe, da preprečite požar.
  4. Poskrbite za redno čiščenje kurilnih naprav in dimnikov.
  5. Stene okoli kamina ali peči naj bodo iz negorljivega materiala. Varnostno območje pred kuriščem mora biti narejeno iz negorljivega materiala in očiščeno. V bližini kamina ali peči ne shranjujte snovi, ki hitro zagorijo.
  6. Priporočamo, da tudi v stanovanje namestite gasilnike, požarne odeje, javljalnike požara in javljalnike ogljikovega monoksida, kjer je to potrebno. V bivalni prostor s kurilno napravo, odvisno od zraka v prostoru, je treba namestiti javljalnik ogljikovega monoksida.

Tako kot je vaša varnost pomembna, je pomembna tudi varnost otrok. Starejši otroci so že lahko sami doma, zato je pomembno, da jih poučite o nevarnosti ognja, vzrokih za nastanek požara, varni evakuaciji, preventivnih ukrepih ter klicu na številko 112. Tudi sami poskrbite za varnost in na mesto zunaj dosega otrok pospravite predmete, ki lahko povzročijo požar, če bi se otroci igrali z njimi (sveče, vžigalice, vžigalnike in podobno).

Posebno pozornost je treba nameniti tudi ranljivim skupinam, kamor spadajo starejše osebe, gluhi in naglušni, slepi in slabovidni, gluhoslepi ter gibalno ovirane osebe.

Poskrbite za varnost hišnih ljubljenčkov. Preprečite, da bi grizli vodnike, prevrnili sveče in podobno, saj lahko tako povzročijo požar.

Zagori lahko tudi, ko ste odsotni. Takrat je nevarnost, da se bo požar razširil, še večja, saj ni nikogar, ki bi požar omejil. Pred odhodom na dopust poskrbite za požarno varnost vašega stanovanja.

Požarna varnost v večstanovanjskih stavbah (priporočila za lastnike in uporabnike)

V večstanovanjskih stavbah je pomembno, da lastniki in uporabniki stanovanj poskrbite za požarno varnost. Pomembno je, da poznate preventivne ukrepe, s katerimi lahko preprečite nastanek požara, in ukrepe, s katerimi lahko omejite njegovo širjenje oziroma ga pogasite.

Za požarno varnost v večstanovanjskih stavbah skrbimo vsi!

Če menite, da za požarno varnost v vaši stavbi ni ustrezno poskrbljeno, ali imate vprašanja glede zagotavljanja požarne varnosti, se obrnite na upravnika (pooblaščenca etažnih lastnikov).

Naloge upravnika večstanovanjskih stavb v okviru rednega upravljanja so tudi sklepanje in izvrševanje poslov, ki so potrebni za zagotavljanje in ohranjanje pogojev za varstvo pred požarom. Ti med drugim obsegajo:

  • izdelavo požarnega reda in seznanitev lastnikov ter uporabnikov s požarnim redom,
  • izdelavo načrta evakuacije in požarnega načrta, če sta za stavbo predpisana,
  • izvedbo neobveznih oblik usposabljanja za varstvo pred požarom in praktičnega usposabljanja za izvajanje evakuacije,
  • skrb za proste in prehodne evakuacijske poti in površine za gasilce,
  • izbiro, nabavo, namestitev in redno strokovno vzdrževanje gasilnikov,
  • redno vzdrževanje, pregledovanje in preizkušanje sistemov aktivne požarne zaščite, če so v stavbi vgrajeni,
  • redno strokovno preizkušanje hidrantnega omrežja,
  • redno pregledovanje in čiščenje kurilnih in dimovodnih naprav,
  • zagotavljanje predpisane požarne straže ob izvajanju vročih del,
  • izračun ocene požarne ogroženosti,
  • drugo.

Naprave, sredstva in oprema za varstvo pred požarom

V skupnih prostorih so nameščeni naprave, sredstva in oprema, ki so namenjeni požarni varnosti. Skladno s Pravilnikom o izbiri in namestitvi gasilnih aparatov morajo biti nameščeni gasilniki, lahko pa so vgrajeni tudi hidrantno omrežje ter sistemi aktivne požarne zaščite. Pomembno je, da so naprave, sredstva in oprema ustrezno vzdrževani in pregledani. Če niso ali če opazite, da so poškodovani, na to opozorite upravnika. Naprav, sredstev in opreme ne poškodujete, zalagajte s predmeti in njihove uporabe ne zlorabljajte. Z upravnikom se dogovorite, da na zboru lastnikov ali na usposabljanju predstavi, katere naprave, sredstva in oprema so v stavbi in kakšen je njihov namen.

Dokumenti s področja požarne varnosti

Za večstanovanjske stavbe mora biti izdelan požarni red. Obvezni prilogi požarnega reda sta tudi izvleček požarnega reda in navodila za posameznika. Izvleček požarnega reda mora biti nameščen na vidnem mestu. Navodila za posameznika morajo dobiti osebe, ki v stavbi začasno in stalno stanujejo oziroma v objektu občasno opravljajo storitvene ali druge dejavnosti, ki lahko povzročijo požar. Navodila morajo biti prilagojena posameznim ciljnim skupinam in nenehno posodabljana.

Za večstanovanjske stavbe, v katerih obstaja najmanj srednja požarna ogroženost, oziroma za stavbe, v katerih je lahko hkrati več kot 100 ljudi, je treba izdelati požarni načrt in načrt evakuacije. Požarni načrt se izroči gasilski enoti, ki opravlja javno gasilsko službo na območju stavbe, načrt evakuacije pa mora biti izobešen na vidnem mestu. 

Obveznost izdelave požarnega reda, požarnega načrta in načrta evakuacije določa Pravilnik o požarnem redu

Upravnik naj vam predstavi vsebino požarnega reda, izvlečka požarnega reda in navodil za posameznika ter načrt evakuacije, če je za stavbo predpisan. Poučite se, kako morate poskrbeti za požarno varnost.

Usposabljanja

Stanovalci v večstanovanjskih stavbah se usposabljate za varstvo pred požarom z neobveznimi oblikami usposabljanja. Usposabljanja lahko pripravi upravnik, lahko pa se s preventivnimi ukrepi varstva pred požarom seznanite sami, na primer v tiskanih gradivih in gradivih, ki so objavljena na spletni strani in so namenjena različnim ciljnim skupinam (širša javnost, otroci, starostniki, osebe s posebnimi potrebami).

Z upravnikom se lahko dogovorite, da organizira prikaz gašenja z gasilniki, pri čemer boste tudi sami poskusili ravnati z njimi. S pridobljenimi izkušnjami boste ob požaru znali pravilno in učinkovito uporabljati gasilnik.

Praktično usposabljanje za izvajanje evakuacije iz večstanovanjskih stavb, za katere je treba izdelati načrt evakuacije, je treba organizirati najmanj enkrat na leto. Priporočamo, da se usposabljanja udeležite v čim večjem številu. Udeležijo naj se ga vsi člani gospodinjstva. Če upravnik usposabljanja za izvajanje evakuacije iz večstanovanjskih stavb ne organizira, ga opozorite na obveznost.

Evakuacija

Evakuacija je urejeno gibanje oseb na varno mesto ob požaru ali drugi nevarnosti. Poteka po evakuacijski poti, ki je označena z znaki, ki kažejo smer evakuacije do zbirnega mesta.

Če je za vašo stavbo izdelan načrt evakuacije, se seznanite z njim.

Na praktičnem usposabljanju za izvajanje evakuacije iz večstanovanjskih stavb se boste poučili o mogočih scenarijih ob požaru, kdaj je evakuacija ustrezen ukrep, kako se evakuirati, kje poteka evakuacijska pot, kje so zasilni izhodi, kdaj je bolje ostati v stanovanju ter počakati na reševalce in podobno. 

V stavbah lahko živijo tudi gluhi in naglušni, slepi in slabovidni, gluhoslepi ter gibalno ovirane osebe, ki bodo ob evakuaciji morda potrebovali vašo pomoč. Z njimi in upravnikom se uskladite, kdo bo komu pomagal in na kakšen način.

Za varno izvedbo evakuacije morajo biti evakuacijske poti proste in prehodne. Pomembno je, da na hodnike in stopnišča, kjer potekajo evakuacijske poti, ter pred izhode ne postavljate omar, škatel, vozičkov, koles in drugih predmetov, saj lahko tako ovirate evakuacijo. Ob požaru je lahko na evakuacijski poti dim ali zmanjka elektrike, kar dodatno ovira vaš umik.

Preventivni ukrepi varstva pred požarom v skupnih prostorih

  1. V skupnih prostorih (stopnišča, hodniki, kolesarnice, sušilnice, skupne kleti in podobno) ne kopičite škatel, pohištva, papirja, koles in drugih predmetov, še posebno ne vnetljivih snovi. Skupne prostore uporabljajte skladno z njihovo namembnostjo. Priporočamo, da razmislite in se z upravnikom ter drugimi lastniki stanovanj dogovorite, da bi v skupne prostore namestili javljalnike požara.
  2. Upoštevajte prepovedi kajenja.
  3. Nepooblaščeno ne posegajte v električne napeljave in dimovodne naprave.
  4. V podzemnih garažah upoštevajte načrtovane ukrepe varstva pred požarom, določene v požarnem redu, in upoštevajte morebitne prepovedi o parkiranju vozil na utekočinjeni naftni plin (UNP/LPG).
  5. Pri polnjenju električnih in hibridnih avtomobilov upoštevajte navodila proizvajalca in ukrepe varstva pred požarom, ki morajo biti določeni v požarnem redu.
  6.  Ne parkirajte na površinah za gasilce ter nanje ne postavljate ovir, ki jih je težko odstraniti. Proste morajo biti tudi površine ob hidrantih.

Velikokrat se zgodi, da ob požaru, nesreči ali ko nekdo potrebuje medicinsko pomoč, intervencijska vozila ne morejo pripeljati do vhoda v stavbo ali njegovo bližino. Na površinah za gasilce so parkirana ali ustavljena vozila, postavljene ovire (zapornice, zaporni količki, zabojniki za smeti, cvetlična korita in podobno), dovozne poti so preozke, imajo neprimerne zavoje, delovne površine so neustrezne in podobno. Hitro posredovanje reševalcev, ki je v takih primerih zelo pomembno, je tako lahko onemogočeno.

Pojavlja se več različnih označevanj površin za gasilce. Ne glede na način označevanja je treba na površinah za gasilce upoštevati ta priporočila:

  • vozila parkirajte in ustavljajte le na označenih parkirnih mestih,
  • na površine za gasilce ne postavljajte ovir, ki jih ni mogoče odstraniti (npr. betonskih cvetličnih korit),
  • zabojnike za smeti postavite tako, da ne bodo ovirali dostopov,
  • zapornice in zaporni količki naj bodo taki, da jih lahko ob intervenciji odprejo/odklenejo tudi vozniki intervencijskih vozil,
  • površine za gasilce naj bodo očiščene (odstranjene večje veje, postriženo grmovje, očiščen sneg) in drugo.

Zagotavljanje dostopov, dovozov in delovnih površin za intervencijska vozila je ukrep varstva pred požarom, ki ga je treba načrtovati pri pripravi prostorskih aktov, projektiranju in gradnji. Ko se objekt začne uporabljati, se izvajajo splošni ukrepi varstva pred požarom. Če je za objekt predpisana izdelava požarnega načrta, morajo biti na njem prikazane intervencijske poti in postavitvene površine za gasilce.

Požar v naravnem okolju

Vzroki za nastanek požarov v naravnem okolju

Na nastanek požara v naravnem okolju vplivajo vrsta vegetacije, hitrost in smer vetra, razgibanost terena, temperatura in vlažnost zraka. Če so izpolnjeni določeni pogoji, se lahko požar širi zelo hitro. Pri gorenju organskih snovi se sproščajo visoke temperature in škodljivi plini, ki onesnažujejo ozračje. Na pogorišču se zaradi uničenja zgornje plasti zemlje lahko spremeni vegetacija, poveča se erozija. Ogrožene so tudi številne živalske vrste.

Požare v naravnem okolju povzročajo naravni pojavi (udar strele, statični samovžig, samovžig), človek z malomarnim ravnanjem, iz nevednosti ali namerno (kurjenje, požiganje, odmetavanje cigaretnih ogorkov in drugih gorljivih materialov, uporaba pirotehničnih izdelkov) in tehnične naprave (iskrenje zavor in odpadanje delov zavor vlakov).

Preventivni ukrepi pri kurjenju v naravnem okolju

Če kurite v v naravnem okolju, mora biti kurišče urejeno, zavarovano in nadzorovano ves čas kurjenja. Urejeno kurišče mora biti obdano z negorljivim materialom (na primer s kamni), okolica vsaj v razdalji enega metra od zunanjega roba kurišča pa mora biti očiščena vseh gorljivih snovi.

Kurišče mora ves čas kurjenja nadzorovati polnoletna oseba.

Poskrbite, da je v bližini kurišča voda, gasilnik ali drugo priročno orodje za gašenje (lopata, pesek, zemlja in podobno).

Ob vetrovnem vremenu se nevarnost za nastanek požara močno poveča, zato takrat ne smete začeti kuriti oziroma morate kurjenje takoj prekiniti.

Požiganje v gozdovih, na drugih gozdnih zemljiščih in na območjih v oddaljenosti do 100 metrov od gozda in drugih gozdnih zemljišč ni dovoljeno.

Po končanem kurjenju je treba ogenj in žerjavico popolnoma pogasiti ter pokriti z negorljivim materialom.

Preventivni ukrepi ob razglašeni veliki ali zelo veliki požarni ogroženosti naravnega okolja

Ko je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost naravnega okolja, je v naravnem okolju prepovedano kuriti, prižigati kresove, izvajati ognjemete, izven pozidanih površin uporabljati predmete in naprave ali izvajati aktivnosti, ki lahko povzročijo požar ter izvajati aktivnosti, ki lahko povzročijo požar, zaradi zatiranja prenamnoženih populacij insektov in bolezni gozdnega drevja, ki lahko ogrozijo gozd.

Drugi preventivni ukrepi

  1. Poskrbite za urejeno okolico okoli stavb - vse gorljive snovi skladiščite v varni razdalji.
  2. Odstranite veje v bližini stavbe, zračnikov in dimnikov.
  3. V naravnem okolju kurite samo na urejenih kuriščih in nikoli v suhih in vetrovnih dneh.
  4. Pri kurjenju ali kurjenju kresov ni dovoljeno uporabljati vnetljivih, eksplozivnih in oksidativnih snovi.
  5. Ne odmetavajte gorečih ali drugih predmetov oziroma snovi, ki lahko povzročijo požar (naprimer cigaretnih ogorki).
  6. Vozil ne parkirajte v suhi travi.
  7. Po gozdu se ne vozite z avtomobili ali motorji.
  8. V gozdovih in drugih gozdnih zemljiščih ni dovoljeno izvajati ognjemetov.
  9. Upoštevajte prepovedi o odstranjevanju odpadkov z uporabo ognja, ki jih določa predpis, ki ureja odpadke.
  10. Dosledno upoštevajte prepovedi in omejitve uporabe ognja v času, ko je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost naravnega okolja.

Ko zagori v naravnem okolju

Ostanite mirni. Če niste v nevarnosti, poskušajte omejiti oziroma pogasiti požar z razpoložljivimi sredstvi (voda, zemlja, pesek, lopata, grablje, odeja in podobno). Če požara ne morete pogasiti, pokličite na številko 112.

Dodatne informacije

Naravno okolje po Uredbi o varstvu pred požarom v naravnem okolju je:

  • gozd, kot ga določajo predpisi o gozdovih (zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem v obliki sestoja, ki lahko doseže višino najmanj 5 metrov in ima površino najmanj 0,25 hektarja; zemljišče v zaraščanju na površini najmanj 0,25 hektarja, ki se zadnjih 20 let ni uporabljalo v kmetijske namene in na katerem lahko gozdno drevje doseže višino najmanj 5 metrov ter je pokrovnost gozdnega drevja dosegla 75 odstotkov; obrečni in protivetrni pasovi, širši od ene drevesne višine odraslega drevja, na površini najmanj 0,25 hektarja);
  • drugo gozdno zemljišče, kot ga določajo predpisi o gozdovih (zemljišča, porasla z gozdnim drevjem ali drugim gozdnim rastjem, na površini najmanj 0,25 hektarja, ki niso gozd in se zadnjih 20 let niso uporabljala v kmetijske namene; obore v gozdovih za rejo divjadi; zemljišča pod daljnovodi v gozdu na površini najmanj 0,25 hektarja);
  • območje na prostem, razen vodnih površin, v oddaljenosti do 100 metrov od gozda ali drugega gozdnega zemljišča;
  • v obdobju, ko je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost naravnega okolja v občinah Ankaran, Ajdovščina, Bovec, Brda, Divača, Hrpelje - Kozina, Ilirska Bistrica, Izola, Kanal, Kobarid, Komen, Koper, Nova Gorica, Miren - Kostanjevica, Piran, Pivka, Postojna, Renče - Vogrsko, Sežana, Šempeter - Vrtojba, Tolmin, Vipava območje na prostem, razen vodnih površin, v oddaljenosti do 250 metrov od gozda ali drugega gozdnega zemljišča;
  • skupine gozdnega drevja na površini do 0,25 hektarja, drevoredi, parki in plantaže gozdnega drevja, kot jih določajo predpisi o gozdovih.

Kurjenje je kurjenje naravnih nenevarnih materialov znotraj kurišč. Naravni nenevarni materiali so tisti materiali (trava, les in podobno), ki nastajajo v kmetijstvu ali gozdarstvu in se uporabljajo pri kmetovanju ali v gozdarstvu, za njih pa se ne uporablja predpis, ki ureja odpadke.

Požiganje je uničevanje naravnih nenevarnih materialov izven kurišč.

Kres je nadzorovan ogenj, zakurjen z drvmi, vejami ali drugimi lesnimi materiali, običajno povezan z organiziranim dogodkom, praznovanjem ali običajem.

Požar na prometnih sredstvih

Uporaba gasilnika v osebnem vozilu

Požar na osebnem vozilu se lahko hitro širi, vendar je verjetnost, da bi zaradi požara prišlo do eksplozije osebnega vozila zelo majhna. Začetni požar v osebnem vozilu lahko z gasilnikom pogasite ali omejite sami.

Kako ukrepati, če zagori osebno vozilo

Če na osebnem vozilu opazite znake, ki bi lahko pomenili požar (dim, vonj po zažganem ali plamen), vozilo takoj ustavite na varnem mestu. Zapeljite ob rob vozišča ali na odstavni pas. Ne ustavljajte na bencinski črpalki ali v suhi travi:

  • ugasnite motor ter vklopite varnostne utripalke;
  • previdno zapustite vozilo. Vozilo morajo zapustiti vsi potniki in se čim prej umakniti na varno;
  • če lahko, iz vozila vzemite le najnujnejše osebne predmete in dokumente, morebitni tovor pa pustite v njem;
  • vozilo ustrezno zavarujte in označite z varnostnim trikotnikom;
  • če imate gasilnik in ga lahko varno dosežete, poskušajte pogasiti požar.

Če se je požar že razvil in ga ne morete pogasiti, pokličite na številko 112.

Priporoča se, da v vozilo namestite gasilnik na ABC-prah z učinkovitostjo gašenja najmanj 8A 55B (2 do 3 kg). Gasilnik naj bo čvrsto pritrjen na lahko dosegljivem mestu. Vzdržujte in uporabljajte ga skladno z navodili proizvajalca.

Kako gasiti požar v motorju osebnega vozila

Če zagori v motorju osebnega vozila, malo privzdignite pokrov motorja. Gasilnik usmerite v odprtino med pokrovom motorja in masko vozila. Pred gašenjem nikoli ne odpirajte pokrova motorja. Požar se namreč lahko razvije do te mere, da ga ni mogoče pogasiti z gasilnikom. Če se je požar že razvil in ga ne morete pogasiti, pokličite številko 112.

Kako ukrepati, če osebno vozilo zagori v predoru

Če vaše osebno vozilo zagori v predoru, vključite varnostne utripalke in poskušajte vozilo zapeljati iz predora. Ne obračajte vozila in ne vozite vzvratno.

Če to ni mogoče:

  • zapeljite v odstavno nišo oziroma ob skrajni desni rob vozišča;
  • ugasnite motor;
  • previdno zapustite vozilo. Vozilo morajo zapustiti vsi potniki in se čim prej umakniti na varno;
  • če lahko, iz vozila vzemite le najnujnejše osebne predmete in dokumente, morebitni tovor pustite v njem;
  • če lahko, požar pogasite z vašim gasilnikom ali gasilnikom, nameščenim v predoru.

Če požara ne morete pogasiti oziroma se je že razvil, takoj zapustite območje gorečega vozila.

Predor zapustite po najvarnejši poti in pri tem upoštevajte oznake za izhod v sili v predoru. Pred dimom se zaščitite tako, da si nos in usta pokrijete z robcem ali kosom obleke.

Pomoč pokličite s stacionarnim telefonom v predoru (SOS – klic v sili) ali z mobilnim telefonom na številko 112.

Kako ukrepati, če osebno vozilo zagori na viaduktu

Če vaše osebno vozilo zagori na viaduktu, vključite varnostne utripalke in poskušajte vozilo zapeljati do konca viadukta. Če to ni mogoče, vozilo ustavite ob skrajnem desnem robu vozišča in ga poskušajte pogasiti. Če požara ne morete pogasiti, pokličite številko 112 in zapustite viadukt.

 Nasvete za varno vožnjo najdete tudi na spletni strani DARS-a.

Iskalnik