Skoči do osrednje vsebine

Ob nesrečah je lahko poškodovana gospodarska javna infrastruktura in zaradi tega prekinjena ali motena oskrba z elektriko, zemeljskim plinom in vodo. Poškodovani so lahko kanalizacijski sistemi in sistemi ogrevanja. Prav tako so lahko poškodovane in neprevozne ceste ter prekinjene železniške povezave. Pride lahko tudi do motenj v komunikacijskih sistemih. Trgovine, bencinski servisi, šole in druge ustanove so lahko zaprte, plačilo s plačilnimi karticami ni mogoče, bankomati pa ne delujejo.

V nadaljevanju so našteti prehrambni in drugi izdelki, ki jih je priporočljivo pripraviti za primer naravne ali druge nesreče. Pripravite jih glede na potrebe družinskih članov in prostorske ter finančne zmožnosti. Izdelke v zalogi je treba redno pregledovati in obnavljati; zato priporočamo, da pregled opravite dvakrat na leto, na primer ob prehodu z zimskega na poletni čas in s poletnega na zimski.

Nujna zaloga hrane

Hrana je nujna za preživetje. S pravilno prehrano se telo obnavlja, ohranja svojo delovno sposobnost in kljubuje številnim boleznim in naporom.

Ob nesrečah in daljšem izpadu električne energije so lahko moteni ali celo onemogočeni toplotna obdelava hrane, oskrba z vodo, priprava tople vode, hlajenje in drugo, pri katerih je za delovanje nujna električna energija.

Primanjkuje lahko živil, redna oskrba z njimi je ovirana, poslabšajo se razmere, v katerih se živila pripravljajo. V brošuri Varnost živil v izrednih razmerah si lahko preberete še več napotkov.

Priporočljivo je, da pripravite nujno zalogo hrane.

Pri izbiri živil upoštevajte prehranske potrebe družinskih članov, na primer dojenčkov, otrok, starejših, bolnikov, nosečnic, doječih mater, oseb, ki imajo predpisano dieto, ter oseb s prehranskimi omejitvami in alergijami na hrano.

Poskrbite tudi za zalogo hrane za domače živali.

Živila shranite v suhih, hladnih in temnejših prostorih. Shranjena naj bodo v vodotesni embalaži oziroma v embalaži, v kateri je vsebina varna pred glodavci, insekti in drugimi škodljivci. Živil ne shranjujte skupaj z nevarnimi snovmi.

Živila v zalogi je treba pregledovati in obnavljati. Ob pregledu zavrzite živila, ki jim je rok trajanja potek ali so videti neprimerna za uživanje. Upoštevajte rok trajanja, ki ga je določil proizvajalec. Če je rok trajanja označen kot uporabno najmanj do in je že potekel, so živila lahko še vedno primerna, če:

  • embalaža ni poškodovana ali drugače spremenjena,
  • površina živila ni poškodovana, nagnita ali sluzasta,
  • so videz, vonj in okus tipični za to vrsto živila,
  • so brez neprijetnih priokusov ali vonja,
  • živilo ne vsebuje ostankov mrčesa ali glodavcev,
  • je struktura živila nespremenjena, niso izločene posamezne sestavine in ni sledi bakterijskega vrenja.

Za pripravo hrane pripravite plinski kuhalnik, odpirač za pločevinke, nekaj posode, jedilni pribor za enkratno uporabo in drugo. Upoštevajte priporočila za pripravo varne hrane. V brošuri Varnost živil v izrednih razmerah preberite več napotkov.

V preglednici so našteta živila in pijače, ki jih odrasel človek potrebuje za preživetje za 30 dni.
Živilo Količine na osebo
prepečenec 1000 g
polnovredne testenine 2500 g
riž, ješprenj, druge kaše 2000 g
moke 3000 g
krompir 3000 g
suh fižol (leča, soja) 1000 g
sladkor 200 g
mesna omaka v pločevinki 400 g
pločevinke z mesom (mesni narezek, paštete) 200 g
pločevinke z ribami 500 g
slanina 200 g
suhomesnati trajni izdelki 300 g
grah v pločevinki 500 g
sladka koruza v pločevinki 500 g
fižol v pločevinki 500 g
rdeča pesa v kisu 250 g
kislo zelje 500 g
konzervirano sadje (kompoti) 1500 g
marmelada 500 g
med 1000 g
100 % pomarančni sok (pasteriziran) 1 l
100 % jabolčni sok (pasteriziran) 2 l
mleko v prahu po želji
sterilizirano mleko s 3,5 % mlečne maščobe 4 l
trdi sir (npr. ementalec) 500 g
jedilno olje (mešano, rastlinsko) 1 l
maslo 250 g
margarina 150 g
namizna voda* 10 l
instant vitaminski napitki 200 g
energijske ploščice 200 g
čokolada (kakav) 200 g
oreščki (orehi, lešniki, mandlji) 400 g
suho sadje (suhe slive, suhe fige, rozine) 600 g
čaj po želji
kava po želji
sol, jodirana 250 g
suh kvas 4 zavitki

* namizna voda po Pravilniku o naravni mineralni, izvirski in namizni vodi je namizna voda, ki je pripravljena iz pitne vode oziroma naravne mineralne vode oziroma izvirske vode in lahko vsebuje eno ali več dodanih surovin (natrijev klorid, kalijev klorid, kalcijev klorid, natrijev karbonat, kalcijev karbonat, natrijev hidrogenkarbonat, magnezijev karbonat, natrijev sulfat, magnezijev sulfat in natrijev fluorid), dodano morsko vodo ter dodani ogljikov dioksid. Poleg namizne vode je treba zagotoviti tudi zalogo pitne vode, namenjeno pitju, pripravi hrane in osnovni osebni higieni.

Zaloga vode

Ob naravnih nesrečah je lahko poškodovano vodovodno omrežje. Če uporaba pitne vode pomeni nevarnost za zdravje, jo upravljavec neha dobavljati ali omeji njeno uporabo, odredi prekuhavanje ali zagotovi nadomestno oskrbo s pitno vodo (na primer ustekleničena voda, voda iz cistern, lokalna priprava in drugo). V brošuri Varnost živil v izrednih razmerah najdete več napotkov.

Doma lahko pripravite stalno zalogo pitne vode vsaj za tri dni (na primer ustekleničeno vodo), pripravite pa lahko tudi sredstva za razkuževanje vode.

Ob naravnih in drugih nesrečah je treba zagotoviti minimalno količino 7,5 litra pitne vode na osebo na dan. Ta količina je namenjena pitju, pripravi hrane in osnovni osebni higieni. Takšna preskrba lahko traja največ dva do tri dni. Količina se mora nato povečati na najmanj 20 litrov na osebo na dan, izjemoma na 15 litrov.

Priporočamo, da pripravite zalogo pitne vode vsaj za tri dni.

Pri zagotavljanju minimalne količine pitne vode je treba upoštevati predvsem klimatske razmere, fizično aktivnost, spol, starost, nekatera fiziološka stanja (nosečnost, dojenje), tip prehrane in zdravstveno stanje osebe.

Poskrbite tudi za zalogo vode za domače živali.

Vodo shranite v hladnem prostoru, zaščiteno pred soncem in drugimi viri toplote. Pred uporabo se prepričajte, da embalaža ni poškodovana.

Zalogo vode je treba pregledovati in obnavljati. Upoštevajte rok trajanja, ki ga je določil proizvajalec.

Domača lekarna

Pripravite najnujnejša zdravila in opremo za prvo pomoč:

  • zdravila, ki jih morate redno jemati,
  • zdravila za zniževanje telesne temperature,
  • zdravila proti bolečinam,
  • zdravila za prebavne motnje,
  • obveze, obliže, gaze,
  • termometer, škarje, pinceto,
  • sredstva za dezinfekcijo rok,
  • drugo, kar menite do boste potrebovali.

Pripravite tudi rezervne baterije za medicinske pripomočke (na primer slušne aparate).

Zdravila in opremo za prvo pomoč hranite v suhem in temnem prostoru.

Zalogo zdravil in opremo za prvo pomoč je treba pregledovati in obnavljati. Upoštevajte rok trajanja, ki ga je določil proizvajalec.

Higiena

Ob nesrečah se lahko higienske razmere zaradi pomanjkanje vode, poškodovanega kanalizacijskega sistema ali neustreznih prostorov poslabšajo in so lahko vzrok za bolezni in okužbe. Pomembno je, da poskrbite za osebno in splošno higieno.

Pripravite:

  • milo in šampon,
  • zobno pasto in ščetke,
  • toaletni papir, toaletne brisače, higienske vložke,
  • plenice,
  • pralni prašek,
  • razkužila, čistila in sredstva za dezinfekcijo,
  • sredstva proti mrčesu,
  • vrečke za odpadke,
  • drugo, kar menite, da boste potrebovali.

Drugi pomembni napotki

Pripravite oblačila in obutev: trpežne pohodne čevlje, gumijaste škornje, topla oblačila, vodoodporna oblačila, rokavice, odeje in podobno.

Za razsvetljavo pripravite baterijsko svetilko (ročno in naglavno) ali svetilne palice. Lahko pripravite tudi sveče in vžigalice, vendar jih ne prižigajte, če obstaja nevarnost eksplozije. Zagotovite požarno varnost. V temah Požar in Potres najdete še druge koristne nasvete.

Za spremljanje informacij pripravite baterijski radijski sprejemnik. Na zalogi imejte tudi ustrezne rezervne baterijske vložke.

Dokumente in dragocenosti shranite v škatlah oziroma kasetah iz vodotesne in negorljive snovi.

Glede na predvideno oziroma pričakovano nesrečo lahko pripravite tudi orodje za odstranjevanje posledic naravnih nesreč, potopno črpalko za umazano vodo, zaščitno folijo, protipoplavne elemente in vreče ter drugo.

Razmislite tudi o drugih ukrepih, s katerimi lahko zmanjšate poškodbe in škodo (razporeditev in pritrditev pohištva in aparatov, hramba izdelkov, ki vsebujejo nevarne snovi, vzdrževanje stavbe in okolice ter drugo).

Družinske člane seznanite z napotki, kako ravnati ob nesrečah.

Kontaktna kartica

Za vse družinske člane izpolnite osebne kontaktne kartice. Vsi člani naj imajo svojo kartico vedno pri sebi. Obrazec osebne kontaktne kartice najdete v zgibanki Ste pripravljeni na potres.

Obrazec gospodinjstva

Izpolnite obrazec gospodinjstva v primeru naravnih in drugih nesreč. Priporočljivo je, da obrazec hranite skupaj s fotokopijami pomembnejših dokumentov v vodotesni in negorljivi škatli oziroma kaseti.

Klic na številko 112

Seznanite se s tem, kdaj in kako poklicati na številko 112

Vir, besedilo je pripravljeno na podlagi napotkov in priporočil objavljenih na:

Tiskovine