Skoči do osrednje vsebine

Potres je nenadno in sunkovito tresenje tal, ki ga povzročajo nenadni premiki pod zemeljskim površjem. Večina je zelo šibkih in jih ne zaznate, le zelo redki so tako močni, da povzročijo škodo. Slovenija leži na območju, ki je potresom izpostavljeno bolj kot večina evropskih držav, zato je pomembno vedeti, kako zavarovati sebe, ljudi okoli vas in vaše imetje. Potresa ne morete napovedati ali preprečiti, lahko pa se nanj pripravite.

Pred potresom

Poučite se o tem, da Slovenija leži na potresno nevarnem območju in kako zavarujete sebe, svojo družino in imetje pred potresom. O tem poučite tudi družinske člane in z njimi določite mesta, kjer se boste sestali po potresu, če dostop do doma ne bo mogoč in boste med potresom ločeni.

Na karti potresne intenzitete preverite, kakšne učinke potresov lahko pričakujete na območju, na katerem živite.

Poskrbite za varnost stavbe

Najboljšo zaščito med potresom omogoča stavba, ki je bila zgrajena po načelih potresno odporne gradnje. S tako gradnjo se zmanjša škoda na stavbah in preprečijo žrtve. 

Preverite, ali je stavba, v kateri prebivate, potresno odporno grajena. Potresno odpornost stavbe lahko preverite v aplikaciji POTROG.

Redno pregledujte in vzdržujte stavbo v kateri bivate. Z deli oziroma posegi, ki jih na stavbi izvajate, ne zmanjšujte njene potresne odpornosti. Strokovnjak naj popravi razpoke v stropu, stenah ali temeljih. 

Poskrbite, da bodo električni kabli ter plinske cevi in napeljave brezhibni. Uhajanje plina lahko povzroči eksplozije in požare med in po potresu. 

Preverite streho in če je treba pritrdite strešnike.

Določite varna mesta

Doma, v šoli, na delovnem mestu oziroma v stavbah, v katerih se najpogosteje nahajate, določite varna mesta. Varno mesto je tisto, ki ga ob nevarnosti hitro in varno dosežete. 

Varna mesta v stavbah so:

  • pod trdnimi mizami,
  • med podboji vrat, če so v nosilni steni,
  • ob notranjih nosilnih stenah. 

Mesta v stavbah, ki se jih je treba ob potresu izogibati, so:

  • zunanje in predelne stene,
  • dimniki iz opeke,
  • večje steklene površine (okna, ogledala, steklene omare, police s steklenimi predmeti in podobno),
  • velike omare,
  • mesta, od koder lahko padejo stropna razsvetljava in težki predmeti. 

Mesta na prostem, ki se jih je treba ob potresu izogibati, so:

  • stavbe, zidovi, drevesa,
  • telefonska in električna napeljava, ulična razsvetljava, prometna signalizacija, daljnovodi,
  • nadvozi, podvozi, mostovi, predori,
  • rečne brežine, morska obala, predeli pod klifi,
  • strma pobočja, robovi previsnih sten in podobno. 

Seznanite otroke o varnih mestih in mestih, ki se jih je treba ob potresu izogibati. Mesta si skupaj oglejte. Skupaj pripravite načrt evakuacije iz stanovanja in določite zbirno mesto na prostem, na katerem se boste člani gospodinjstva po potresu zbrali. 

Otroci naj z učitelji poiščejo varna mesta tudi v šolskih prostorih. V šoli naj sodelujejo pri vajah ravnanja med potresom, na katerih se bodo seznanili tudi s postopkom 'Na tla, v zaklon, počakaj!'. To pomeni, da ob potresu otroci takoj poiščejo zaklon na varnem mestu, na primer pod trdnim kosom pohištva, kot je močna lesena jedilna miza ali šolska klop. Zavarujejo si glavo, oči in vrat. Glavo naj upognejo h kolenom, s komolci si zavarujejo glavo in s sklenjenimi dlanmi pokrijejo zatilje. Glavo si lahko zaščitijo tudi s kosom oblačila, torbo ali odejo. V zaklonu naj otroci počakajo do konca potresa. Stopijo lahko tudi med podboje vrat nosilne stene, vendar naj pazijo, da jih ne poškoduje vratno krilo, ki se med potresom lahko premika. Počepnejo lahko tudi v kot ob notranji nosilni steni prostora. Umaknejo naj se od steklenih površin, visečih predmetov, knjižnih omar, pohištva ali druge opreme, ki se med potresom lahko prevrne ali padejo nanje.

Poskrbite za varnost v domu 

Poskrbite za varnost v domu, saj boste s tem zmanjšali morebitno nastalo škodo oziroma se izognili morebitnim poškodbam. 

Omare pritrdite na steno. Onemogočite premikanje omaric in predmetov na koleščkih. Velike in težke predmete ter predmete, ki se lahko razbijejo ali zlomijo postavite na nižje police. 

Prav tako nad ležišča in mesta, kjer sedite, ne obešajte slik, ogledal ter drugih težkih ali ostrih predmetov. Postelje odmaknite od oken, predelnih sten in visokega pohištva, ne postavljajte jih pod težke lestence. 

Pritrdite cvetlična korita in lončke z rožami na zunanjih okenskih policah, balkonih ali terasah. 

Nezavarovane prosto stoječe plinske naprave (štedilnike, kotle, peči in grelnike) na plinovodno napeljavo stavbe povežete z gibkimi dovodnimi cevmi, daljšimi od najmanjše dolžine, potrebne za priklop. Plinske jeklenke namestite tako, da ne bo moglo priti do poškodbe ali pretrganja gibke dovodne cevi. Prosto stoječe peči zavarujete tako, da se med potresom ne bodo prevrnili in povzročili požara. Prosto stoječe grelnike in zalogovnike tople vode namestite ob nosilne stene in jih nanje ustrezno pritrdite. 

V bližino vrat in na hodnike ne postavljajte škatel in omar, ki bi se ob potresu lahko prevrnile in onemogočile izhod iz stavbe. 

Ključ vhodnih vrat hranite na takem mestu, da boste zanj vedeli vsi člani družine in ga tudi dosegli. 

Poučite otroke, kakšne so njihove naloge takoj po potresu in kako ukrepati, če bodo med potresom sami doma. Pogovorite se, kaj se ob potresu lahko zgodi ter kakšni zvoki se lahko pojavijo. 

Lahko vnetljive tekočine ter strupene snovi (strupe za škodljivce, pesticide, močna čistila ipd.) hranite v prvotni embalaži, če je mogoče na nižjih policah zunaj stavb in vozil. 

Vredne stvari hranite v trdnih in negorljivih škatlah. 

Ob močnejšem potresu se lahko zgodi, da:

  • ne bo zagotovljena preskrba z elektriko in zemeljskim plinom;
  • bo motena oskrba z vodo oziroma voda ne bo pitna;
  • bo poškodovan in zaradi tega neuporaben kanalizacijski sistem;
  • sistem ogrevanja, ki ga običajno uporabljate, ne bo deloval ali ne bo varen za uporabo;
  • stacionarni in mobilni telefoni ter internet ne bodo delovali. 

Pomembno je, da si pripravite:

  • zadostno zalogo vode (vodo v plastenkah, dodatno tudi sredstva za razkuževanje vode);
  • stalno zalogo hrane za izredne razmere;
  • odpirač za konzerve, osnovni jedilni pribor. V zalogi naj bodo pripravljene jedi, ki jih ni treba kuhati. Če imate alergijo ali dieto, to upoštevajte pri pripravi zaloge, upoštevajte posebne potrebe dojenčkov, starejših in bolnikov. Poskrbite tudi za zalogo hrane in vode za domače živali);
  • zdravila (še posebej tista, ki jih redno jemljete), opremo za prvo pomoč in higienske pripomočke;
  • plinski kuhalnik, odpirač za pločevinke, žepni nož;
  • trpežne pohodne čevlje, topla oblačila in odeje;
  • baterijski radijski sprejemnik in baterijsko svetilko z rezervnimi baterijskimi vložki;
  • drugo, kar menite, da bi potrebovali. 

Za vse družinske člane izpolnite osebne kontaktne kartice. Vsak član naj ima svojo kartico vedno pri sebi. Obrazec osebne kontaktne kartice najdete v zgibanki (povezava na zgibanko Potres)

Med potresom

Med potresom ostanite mirni! Takoj prekinite svoje dejavnosti, poglejte naokrog, hitro presodite razmere in ustrezno ukrepajte. Med potresom ne tecite iz stavbe! Ne uporabljajte dvigala ali stopnic in ne skačite skozi okna!

Doma, v pisarni ali šoli 

Potres se lahko zgodi kadarkoli in kjerkoli. 

Če ste takrat doma, v pisarni ali šoli ostanite v prostoru, v katerem ste. 

Oddaljite se od oken in drugih steklenih površin. 

Poiščite zaklon pod masivnimi mizami in klopmi, šolskimi mizami ali med podboji vrat v nosilnih stenah. Če takih možnosti nimate, poiščite zaklon v kotu ob notranjih nosilnih stenah prostora. Umaknite se od steklenih površin, visečih predmetov, knjižnih omar ali druge opreme, ki se med potresom lahko prevrne ali pade na vas. Zaščitite si glavo. Glavo upognite h kolenom, s komolci si zavarujte glavo in s sklenjenimi dlanmi pokrijte zatilje. 

Na hodnikih se stisnite k notranjim nosilnim stenam in si zaščitite glavo. 

Če ste v postelji, ki stoji na varnem mestu, v njej tudi ostanite, glavo pa si pokrijte z blazino. 

Med potresom otroci ne iščejo in ne rešujejo najljubših igrač ali hišnih ljubljenčkov, temveč rešujejo sebe.

V objektih, v katerih se zadržuje veliko ljudi 

Ostanite mirni, ne pridružite se paničnim ljudem. 

Ne prerivajte se proti izhodnim vratom, počakajte, da potres mine in šele nato umirjeno zapustite objekt. 

Če med potresom sedite, do konca tresenja ostanite na svojem sedežu in si zaščitite glavo. 

Če ne sedite, si zaščitite glavo in se odmaknite od velikih steklenih površin, električnih naprav (prodajnih avtomatov, bankomatov, električnih kablov ipd.), polic s predmeti, ki lahko padejo, in velikih stvari, ki se lahko prevrnejo.

Na invalidskem vozičku 

Umaknite se na varno mesto, zablokirajte kolesa in si zaščitite glavo.

V dvigalu 

Če ste med potresom v dvigalu in se to ne ustavi samodejno, takoj pritisnite tipko naslednjega nadstropja oziroma tipke vseh nadstropij. 

Ko se vrata dvigala odprejo, previdno izstopite, na bližnjem varnem mestu počakajte do konca tresenja, nato pa umirjeno po stopnicah zapustite stavbo. 

Če se vrata dvigala ne odprejo, jih ne poskušajte odpreti na silo. Z namenskim gumbom v kabini opozorite nase servisno službo.

Na prostem 

Pojdite na odprt prostor, proč od stavb, bregov rek in jezer, vodnih pregrad, dreves, prometnih znakov in reklamnih panojev, semaforjev, svetilk javne razsvetljave, električnih žic, daljnovodov ter drugih napeljav. 

Če se na strnjeno pozidanem območju ne morete oddaljiti od stavb, poiščite v bližnjih vratnih odprtinah zaščito pred padajočimi predmeti (strešniki, deli dimnikov, ometa, cvetličnimi koriti in lončki, razbitim steklom in podobno) in si zavarujte glavo. 

V gorah, na strmih pobočjih ali v njihovi bližini 

Ne približujte se robovom previsnih sten, bodite pozorni na morebitno padanje skal, trganje skalnih podorov, na možnost plazov, udorov in podobno.

V avtomobilu, na vlaku ali v avtobusu 

Na odprtem prostoru upočasnite vožnjo, varno zapeljite ob rob vozišča in ustavite na kraju, ne boste zmanjšali pretočnosti prometnice in v avtomobilu počakajte do konca potresa. 

Avtomobila ne ustavljajte v predorih in podvozih, na nadvozih ali mostovih oziroma v njihovi neposredni bližini. 

Izogibajte se električnim žicam in daljnovodom, velikim označevalnim tablam, stavbam in drugim stvarem, ki bi se lahko podrle. 

Če morate zapustiti avtomobil, ga umaknite z vozišča in na vidnem mestu pustite vaše podatke. 

Če med vožnjo na vlaku ali v avtobusu stojite, se trdno primite, da ne padete, če sedite, pa se zavarujte pred padajočimi predmeti. Bodite pripravljeni tudi na možnost nenadne ustavitve vozila.

Po potresu

Ostanite mirni! 

Potresu lahko sledijo tudi močnejši popotresni sunki. Ob njih ravnajte enako kot ob potresu.

Če ste ujeti v ruševinah 

Ostanite mirni, skušajte ugotoviti, od kod prihaja zrak. 

Če se praši, uporabite priročno zaščitno sredstvo (robec, krpo, del oblačila) in si z njim prekrijte usta in nos. 

Če niste poškodovani, skušajte odstranjevati ruševine v smeri, s katere prihaja zrak, pri tem varčujte s svojimi močmi. 

Če ruševin ne morete odstraniti in ste poškodovani, se premikajte čim manj, da ne boste dvigovali prahu. V enakomernih presledkih udarjajte s predmetom po kovinski napeljavi ali zidu. Občasno zakličite na pomoč. 

Če imate pri sebi mobilni telefon, ga uporabite, čeprav ni nujno, da bodo po potresu telefonska omrežja delovala. Občasno ga ugašajte in skušajte čim dlje ohraniti energijo baterije.

Če ste nepoškodovani in niste ujeti v ruševinah 

Pomagajte sebi, svojim bližnjim in tistim, ki potrebujejo pomoč. 

Previdno zapustite stavbo. Ne uporabljajte dvigala, po stopnicah pa pojdite le, če te niso poškodovane. Pojdite na predvideno zbirno mesto na prostem. 

Če zaznate vonj po plinu, poskusite odpreti okna. 

Poskrbite za varnostne ukrepe, da ne pride do požara.

Če zagori, poskušajte ogenj pogasiti, sicer pokličite številko za klic v sili 112.

Uporabljajte baterijske svetilke ali kemične svetilne palice, ne prižigajte vžigalic, sveč in ne uporabljajte odprtega ognja. 

Ne kadite. 

Izklopite vse plinske in električne naprave ter vire gretja, katerih delovanje bi lahko povzročilo požar ali eksplozijo. 

Zaprite glavni ventil plinovodne napeljave in izklopite glavno stikalo električnega omrežja. 

Zaprite glavni ventil vodovodnega omrežja stavbe, saj je lahko po potresu voda zaradi poškodb cevi zunanjega vodovodnega omrežja onesnažena. 

Skušajte očistiti ostanke razlitih nevarnih snovi (čistil in kemikalij, razredčil, bencina in podobno). 

Ob možnostih zastrupitve obvestite pristojne organe in zapustite nevarno območje. 

Poškodovano stavbo zapustite po najvarnejši poti, s seboj vzemite najnujnejšo obleko, dokumente, denar in nujna zdravila. 

Če so otroci v šoli, tam počakajo na starše. Do njihovega prihoda bo za otroke poskrbelo šolsko osebje.

Po potresu je otroke lahko strah, da se bo potres ponovil. O svojih občutkih se lahko pogovorijo s tistimi, ki jim zaupajo. Pomoč lahko poiščejo pri starših, sorodnikih in učiteljih ali drugih strokovnih službah. 

Če ste bili med potresom ločeni od najbližjih, vzpostavite stik z njimi. 

Poskrbite za domače živali. 

Preglejte stanje vaše stavbe in poškodbe na njej. Če že od zunaj opazite, da je konstrukcija stavbe poškodovana, v stavbo ne vstopajte, temveč počakajte na oceno usposobljenih strokovnih ekip. 

Če poškodbe konstrukcije stavbe od zunaj niso opazne, v stavbo vstopite zelo previdno. Previdni bodite tudi pri preverjanju stanja v notranjosti. 

Za gibanje po stavbi se zaradi črepinj, razbitin in drugega porušenega materiala ter nevarnih predmetov primerno obujte. 

Poskrbite za strokovni pregled vodovodne, kanalizacijske, plinske in električne napeljave ter dimnika in drugega, če je treba. 

Fotografirajte poškodbe stavbe, opreme in predmetov za prijavo škodnega primera.

Če se po potresu nahajate 

V avtomobilu:

  • poslušajte radio in prometna poročila, saj obstaja verjetnost, da je cestna infrastruktura poškodovana,
  • če po potresu cestišče ni poškodovano, nadaljujte pot. Izogibajte se nadvozov, podvozov, predorov in mostov,
  • če po potresu z avtomobilom poti ne morete nadaljevati, umaknite avtomobil na varen kraj in na vidnem mestu pustite vaše podatke. 

V gorah:

  • pazite na morebitno padanje skal in trganje skalnih podorov,
  • bodite pozorni na možnost plazov, udorov, zlasti na strmih pobočjih. 

Na obalah jezer, vodotokov in morja:

  • ne približujte se obali, saj se lahko brežina vdre oziroma zdrsne,
  • izogibajte se predelov pod klifi,
  • vodne pregrade so lahko poškodovane, zato se ne zadržujte v njihovi bližini.

Ob evakuaciji 

Po močnejšem potresu so lahko stavbe tako poškodovane, da niso primerne za bivanje, zato se izvede evakuacija. Ob evakuaciji upoštevajte ukrepe in navodila. S seboj vzemite le najnujnejše (obleko, higienske pripomočke, dokumente, denar, zdravila). Poskrbite za domače živali. Ko boste na varnem, sorodnikom sporočite, kje ste.

Življenje po potresu 

Spremljajte navodila v sredstvih obveščanja. 

Upoštevajte ukrepe in navodila pristojnih organov in služb. 

Pričakujete lahko motnje pri oskrbi s pitno vodo, zato je treba vodo pred uporabo prekuhati ali drugače razkužiti. Če je mogoče, se oskrbite z vodo iz plastenk. 

Racionalno uporabite živila, najprej porabite hitro pokvarljiva, šele nato živila iz zaloge za izredne razmere.

Po potresu lahko tudi zagori

Požar je pogost pojav po potresu. Ob upoštevanju preventivnih ukrepov pred potresom in po njem lahko sami zmanjšate možnost za nastanek požara in tako preprečite še večjo škodo.

Kako lahko zmanjšate možnost nastanka požara po potresu

Poučite se o splošnih preventivnih ukrepih za preprečevanje požara.

V gospodinjstvu preverite, kje in kako se izklopita plin in elektrika. 

Če ste odsotni dalj časa, zaprite ventil plinske jeklenke in izklopite naprave iz električnega omrežja. 

Varno shranite vnetljive tekočine in nevarne snovi. 

Priporočamo, da imate v gospodinjstvu vsaj en gasilnik in se ga naučite uporabljati. 

Poskrbite, da so evakuacijske poti vedno proste in prehodne.

Plinska napeljava in naprave

Plinska napeljava se med potresom lahko poškoduje. Zaradi uhajanja plina lahko nastane velika nevarnost za eksplozijo ali požar. 

Če vonjate plin, opazite poškodbe na napeljavi ali niste prepričani, če je z njo vse v redu:

  • zaprite glavni ventil (plinsko požarno pipo) oziroma ventil plinske jeklenke;
  • prezračite prostor;
  • ne uporabljajte odprtega plamena (ne prižigajte cigaret, vžigalic, vžigalnikov in podobno);
  • za razsvetljavo ne uporabljajte sveč, plinskih svetilk ali petrolejk, temveč baterijsko svetilko. 

Po potresu naj plinsko napeljavo in naprave pred ponovno uporabo preveri strokovnjak.

Električna napeljava in naprave

Poškodovani električni vodniki so lahko pod napetostjo, zato je stik z njimi nevaren. Zaradi iskrenja in pregrevanja naprav lahko zagori, zato priporočamo, da po potresu izklopite glavno stikalo. Če tega ne morete, izklopite posamezne naprave iz električnega omrežja. 

Tudi električna iskra lahko povzroči eksplozijo ali požar, zato v prostoru, v katerem uhaja plin, ne prižigajte ali ugašajte luči ter ne uporabljajte telefona in hišnega zvonca.

Grelne in kurilne naprave

Če se med potresom poškodujejo grelne in kurilne naprave ali dimniki, lahko pride do požara, uhajanja ogljikovega monoksida in do zastrupitve. Po potresu naj jih pred ponovno uporabo preveri strokovnjak.

Razlitje vnetljivih tekočin

Med potresom se lahko razlijejo vnetljive tekočine (bencin, alkohol, kemikalije ipd.), zato jih hranite v zaprti embalaži skladno z navodili proizvajalca. V njihovi bližini zaradi možnosti hlapenja ne uporabljajte odprtega plamena oziroma orodja ali naprav, ki lahko povzročajo iskre.

Če pride do požara 

Če je do požara že prišlo in niste v nevarnosti, požar poskušajte omejiti in pogasiti sami s priročnimi gasilnimi sredstvi ali z ustreznim gasilnikom.

Če požara ne morete pogasiti, se umaknite na varno ter pokličite 112.

Vsebina je bila pripravljena na podlagi rezultatov raziskovalnega projekta POTROG: Potresna ogroženost v Sloveniji za potrebe Civilne zaščite. Izvajalci projekta: Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG), Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) in Inštitut za vodarstvo, d. o. o.

Projekt #SIQUAKE2020

  • Slovenija je država s srednjo potresno nevarnostjo, pri čemer so učinki potresa lahko zelo veliki zaradi razmeroma plitvih žarišč potresa, precej visoke ranljivosti zaradi potresno neodpornih stavb in visoke stopnje ogroženosti, ki izhaja iz razmerja med mogočimi posledicami potresa in zmožnostjo države za odziv. Pas večje potresne nevarnosti z intenziteto VIII po Evropski potresni lestvici (EMS) poteka od severozahoda proti osrednjemu delu Slovenije in jugu ter jugovzhodu države. V tem območju, ki pokriva več kot polovico ozemlja in vključuje okrog 53 - odstotkov prebivalstva Slovenije, bi potres imel lahko velike posledice, zato je potrebna krepitev ukrepov preventive, pripravljenosti in odziva v primeru potresa.