Napotki prebivalcem ob nesrečah
Osebna in vzajemna zaščita obsega ukrepe prebivalcev za preprečevanje in ublažitev posledic naravnih in drugih nesreč za njihovo zdravje in življenje ter za varnost njihovega premoženja. Med naravne in druge nesreče spadajo požari, potresi, poplave in žled. Pomembno je vedeti, kako se zavarovati, če do nesreče pride, predvsem pa, kako preprečiti nesrečo ali omiliti njene posledice. Človeka ogrožajo tudi druge nesreče, kot sta jedrska nesreča in nesreča z nevarnimi snovmi. Pri takih nesrečah je pomembno preventivno ravnanje, predvsem pa upoštevanje zaščitnih ukrepov, ki so predvideni po nesreči.
-
Preverite, katere naravne in druge nesreče lahko ogrožajo območje, na katerem živite, delate ali preživljate prosti čas
- Izvedite ukrepe, s katerimi lahko zmanjšate možnost nastanka nesreč ali omejite njihove posledice.
- Posebno pozornost namenite požarni varnosti, zaščiti pred poplavami, potresi in drugimi nesrečami ter varnemu ravnanju z nevarnimi snovmi.
- Premislite o pripravljenosti svojega doma na vročinske valove, obdobja hudega mraza, močan veter, neurja in druge ekstremne vremenske pojave ter po potrebi izvedite preventivne ukrepe za večjo varnost.
-
Seznanite se s pravilnim ravnanjem ob posameznih nesrečah
-
Zapomnite si številko za klic v sili 112
- Na številko 112 lahko kadar koli brezplačno pokličete v kateri koli državi Evropske unije, če potrebujete nujno medicinsko pomoč ali pomoč gasilcev, drugih reševalnih služb ali policije.
- Na številko 112 lahko pokličete s stacionarnega ali mobilnega telefona, tudi če na predplačniškem računu ni dobroimetja. Na številko 112 lahko pošljete kratko sporočilo (SMS).
- Podatki o klicih na številko 112 se hranijo šest mesecev. Zloraba številke za klic v sili je kazniva.
- Vsi družinski člani naj si zapomnijo številko 112.
-
Seznanite se z alarmnimi znaki
Za alarmiranje prebivalcev se uporabljajo alarmni znaki:
- opozorilo na nevarnost: enoličen zvok sirene, ki traja dve minuti, se uporabi za napoved bližajoče se nevarnosti visoke vode, požara, ekološke nesreče in drugih nesreč;
- neposredna nevarnost: zavijajoč zvok sirene, ki traja eno minuto, se uporabi ob nevarnosti poplave, večjem požaru, radiološki in kemični nevarnosti, nevarnosti vojaškega napada ter ob drugih nevarnostih;
- konec nevarnosti: enoličen zvok sirene, ki traja 30 sekund, se obvezno uporabi po prenehanju nevarnosti, zaradi katere je bil dan znak za neposredno nevarnost.
Vsako prvo soboto v mesecu ob 12. uri se opravi preizkus siren z znakom za konec nevarnosti.
Posebni alarmni znaki za posamezna območja:
- neposredna nevarnost nesreče s klorom: zvok sirene, ki traja 100 sekund (30-sekundni zavijajoč zvok sirene, 40-sekundni enoličen zvok sirene in 30-sekundni zavijajoč zvok sirene). Uporablja se ob uhajanju klora v okolje na območju občin Hrastnik in Trbovlje;
- neposredna nevarnost poplavnega vala: zavijajoč zvok sirene, ki traja 100 sekund (štirisekundni intervali zvoka sirene z vmesnimi štirisekundnimi premori). Uporablja se ob prelivanju ali porušitvi pregrade na jezu vodne elektrarne na območjih občin Muta, Vuzenica, Podvelka, Radlje ob Dravi, Brežice, Krško in Sevnica.
-
Z družino pripravite načrt
- Premislite, kako bi ravnali ob nesreči. Določite najvarnejšo pot umika iz doma.
- Dogovorite se za zbirno mesto, kjer se boste srečali, če se zaradi nesreče ne boste mogli vrniti domov.
- Dogovorite se, kako boste ravnali in vzpostavili medsebojni stik, če ob nesreči ne boste skupaj.
-
Z otroki se pogovorite o ravnanju ob nesrečah
- Otrokom dajte jasna navodila, kaj je treba storiti ob nesreči.
- Naučite jih, kako in kdaj poklicati na številko 112.
- Pomagajte jim, da si zapomnijo domači naslov in telefonsko številko starša ali skrbnika. To znanje občasno skupaj obnovite.
-
Pripravite priporočene zaloge
Pripravite nujne zaloge:
- vode,
- hrane,
- sredstev za osebno higieno,
- zdravil in drugih pripomočkov, ki jih boste potrebovali ob nesreči.
Priporočamo, da pripravite dovolj zalog za samooskrbo vsaj prvih 72 ur (tri dni) po nesreči.
Pripravite torbo ali nahrbtnik z najnujnejšimi stvarmi, ki jih boste lahko vzeli s sabo, če boste morali zapustiti dom.
Priporočene zaloge za primer nesreče -
Dragocene predmete in dokumente shranite v vodotesne in negorljive škatle
Pripravite pomembne dokumente in izdelajte kopije (osebni dokumenti, rojstni listi, zdravstvena dokumentacija, spričevala, zavarovalne police in podobno).
-
Poskrbite za varnost doma in okolice
- Ustrezno namestite in pritrdite pohištvo ter opremo.
- Redno pregledujte in vzdržujte stavbo, v kateri bivate.
-
Stopite v stik s sosedi
Pozanimajte se, ali kdo od vaših sosedov ob nesreči potrebuje dodatno pomoč. To so lahko starejši, invalidi, bolniki, ljudje, ki živijo sami, ali novi prebivalci v okolju.
-
ICE (angleško In case of emergency)
- V imenik mobilnega telefona lahko vpišete oznako ICE in sorodstveno ali drugo razmerje z vpisano osebo, na primer brat ali mati.
- Vpišite telefonsko številko izbrane osebe, vključno z mednarodno klicno številko za Slovenijo (+386).
Če želite shraniti več kontaktnih oseb za nujne primere, jih označite z oznakami ICE1, ICE2, ICE3.
-
Izpolnite osebno kontaktno kartico
Za vse družinske člane izpolnite osebne kontaktne kartice. Vsak naj ima kartico vedno pri sebi (shranite jo lahko v denarnici).
-
Izpolnite obrazec gospodinjstva
Izpolnjen obrazec hranite skupaj s fotokopijami pomembnejših dokumentov v vodotesni in negorljivi škatli oziroma kaseti.
Obrazec gospodinjstva v primeru naravnih in drugih nesreč -
Ste ustrezno zavarovani?
Preverite, ali imate ustrezna zavarovanja za kritje tveganj, ki ste jim lahko izpostavljeni.
-
Pridobite osnovno znanje prve pomoči
Preverite možnosti za usposabljanje iz prve pomoči v svojem okolju ali se pozanimajte, ali vam lahko stroške tečaja krije delodajalec.
-
Informacije za invalide
Če boste ob nesreči sami potrebovali pomoč, o tem obvestite sosede, sodelavce, sošolce, učitelje ali druge osebe, ki vam lahko pomagajo.
Varni in enaki ob naravnih in drugih nesrečah
-
Spremljajte vremensko napoved in vremenska opozorila Agencije Republike Slovenije za okolje
-
Upoštevajte navodila pristojnih služb
Če zaslišite alarmni znak ali prejmete potisno sporočilo na mobilni telefon (SI ALARM) ali oboje, upoštevajte navodila pristojnih služb.
-
Spremljajte stanje v svoji okolici
-
Bodite pripravljeni na morebitno evakuacijo
Evakuacija je organiziran umik ljudi z ogroženega območja na varno ob naravni ali drugi nesreči.
Evakuacija se odredi, če so neposredno ogroženi prebivalci, živina in domače živali ter dobrine ali če ni mogoče drugače zaščititi kulturne dediščine. Traja, dokler nevarnost ni odpravljena.
Evakuacijo lahko odredijo vlada, župan, v nujnih primerih pa tudi pristojni poveljnik Civilne zaščite.
-
Pred evakuacijo
Na evakuacijo se pripravite vnaprej: spoznajte mogoče poti umika.
-
Med evakuacijo
- Če pristojne službe odredijo evakuacijo, upoštevajte njihova navodila ter uporabite določene poti in zbirna mesta.
- Pred odhodom izključite gospodinjske stroje in naprave, zaprite vodo in plin, zaprite okna in vrata, ugasnite luči, zaklenite prostore in podobno.
- Ravnajte mirno in ne ovirajte reševalnih služb.
-
Po evakuaciji
Na evakuirano območje se vrnite šele, ko pristojne službe sporočijo, da je varno.
-
Ostanite mirni
Najprej poskrbite za svojo varnost.
-
Ravnajte v skladu z navodili za posamezno vrsto nesreče
-
Ne ovirajte dela reševalnih služb
-
Če lahko, pomagajte drugim
Pri tem ne ogrožajte lastne varnosti.
-
Klic v sili 112
Če potrebujete nujno medicinsko pomoč ali pomoč gasilcev, drugih reševalnih služb ali policije, pokličite številko 112.
Ob klicu na številko 112 ostanite mirni in povejte:
- kdo kliče;
- kaj se je zgodilo;
- kje se je zgodilo;
- kdaj se je zgodilo;
- koliko je ponesrečencev;
- kakšne so poškodbe;
- kakšne so okoliščine na kraju nesreče;
- kakšna pomoč je potrebna.
-
Poskrbite za varnost in zdravje
- Preverite, ali ste poškodovani vi ali kdo v vaši bližini.
- Če je treba, poiščite zdravniško pomoč.
- Pomagajte drugim, če lahko.
-
Bodite pozorni na dogajanje v okolici
Glede na vrsto nesreče bodite pozorni na popotresne sunke, razmočena tla, možnost plazenja, razlitje nevarne snovi, možnost nastanka požara in drugo.
-
Upoštevajte opozorila in navodila pristojnih služb
- Spremljajte informacije iz uradnih virov.
- Upoštevajte razglašene zaščitne ukrepe.
- Ne zadržujte se na ogroženih območjih.
- Domov se vrnite, ko pristojne službe sporočijo, da je to varno.
- Upoštevajte navodila glede uporabe objektov, pitne vode in hrane ter glede prevoznosti poti.
-
Preverite stanje svoje stavbe in morebitne poškodbe na njej
- Ne vstopajte v poškodovano stavbo.
- Bodite pozorni na nevarnosti, ki niso takoj vidne.
- Pri odpravljanju posledic nesreče se ustrezno zaščitite (zaščitna obleka, zaščitne rokavice) in se po delu temeljito umijte.
- Očistite in prezračite prostore.
- Poskrbite za strokovni pregled vodovodne, kanalizacijske, plinske in električne napeljave, dimnika in drugega.
-
Ob izpadu električne energije
- Za spremljanje informacij uporabite radijski sprejemnik na baterije.
- Za razsvetljavo uporabite svetilko na baterije ali svetilne palice. Pri uporabi sveč zagotovite požarno varnost.
- Če električno energijo zagotavljate z generatorji (agregati), jih ne nameščajte v zaprte prostore. Zgolj odprta vrata in okna ne zagotavljajo ustreznega zračenja. Naprav ne postavljajte v poglobitve (na primer v jaške ali kleti). Namestite jih na ustrezni razdalji od objekta (vsaj sedem metrov). Izpušna cev generatorja mora biti usmerjena stran od objekta. Spremljajte smer vetra in ji prilagodite položaj generatorja.